Gibanje v gorah - Zgodovina strani

Andrej Bandelj ob 08:45, 16. maj 2013

2013-05-16T08:45:09Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:45, 16. maj 2013
Vrstica 259:		Vrstica 259:
	Lahko sestopamo tako, da držimo cepin v pravilnem položaju za zaustavljanje z oklom v stalni preži, da bi se pri morebitnem zdrsu takoj ustrezno odzvali.		Lahko sestopamo tako, da držimo cepin v pravilnem položaju za zaustavljanje z oklom v stalni preži, da bi se pri morebitnem zdrsu takoj ustrezno odzvali.

-	[[Image:Gibanje38.jpg\|thumb\|center\|Sestopanje v pripravljenosti. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje38.jpg\|thumb\|center\|Sestopanje v pripravljenosti. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''Uporaba cepina za zaustavljanje pri zdrsu'''		'''Uporaba cepina za zaustavljanje pri zdrsu'''
Vrstica 269:		Vrstica 269:
	V trenutku zdrsa zabijemo ratišče čim globlje v sneg in se držeč za glavo cepina ustavimo. Če smo ratišče premalo zabili, nam ga po navadi izpuli. Takrat se takoj obrnemo na trebuh in se poskusimo zaustaviti z oklom.		V trenutku zdrsa zabijemo ratišče čim globlje v sneg in se držeč za glavo cepina ustavimo. Če smo ratišče premalo zabili, nam ga po navadi izpuli. Takrat se takoj obrnemo na trebuh in se poskusimo zaustaviti z oklom.

-	[[Image:Gibanje39.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje pri zdrsu. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje39.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje pri zdrsu. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''Zaustavljanje z oklom:'''		'''Zaustavljanje z oklom:'''
Vrstica 275:		Vrstica 275:
	Že v trenutku zdrsa zgrabimo cepin v pravilen položaj za ustavljanje, če ga že prej ne držimo tako. Z eno roko držimo glavo z oklom od sebe, tako da so prsti na glavi oziroma že bolj na lopatki, palec pa pod lopatko. Z drugo roko držimo cepin približno 7–13 cm od konice; pri tem mora biti cepin nekoliko prečno na naše telo (konica in lopatka stran od telesa, da zmanjšamo možnost poškodb). Čim prej se obrnemo na trebuh z glavo navzgor, ves čas pa držimo cepin z obema rokama in si tako tudi z njim pomagamo pri obračanju na trebuh. Nato zaviramo drsenje s postopnim potiskanjem okla v sneg. Pri tem se poskusimo na cepin čim prej uleči in pritisniti nanj z večino svoje teže, tako da je učinek zaviranja večji. Navadno je sila zaviranja tako velika, da nam raztegne roke; čim prej jih moramo skrčiti in se uleči na cepin. Noge morajo biti razkrečene, da zmanjšamo možnost obračanja, in čevlji, tudi če nimamo derez na njih, dvignjeni od tal. To je še toliko pomembnejše, če so na čevljih dereze, ker se pri drsenju lahko zataknejo v sneg in nas obrne, nato pa se začnemo kotaliti. Šele ko se hitrost močno zmanjša, lahko začnemo zavirati tudi s čevlji, ko pa je hitrost majhna, se lahko dokončno ustavimo tudi z derezami.		Že v trenutku zdrsa zgrabimo cepin v pravilen položaj za ustavljanje, če ga že prej ne držimo tako. Z eno roko držimo glavo z oklom od sebe, tako da so prsti na glavi oziroma že bolj na lopatki, palec pa pod lopatko. Z drugo roko držimo cepin približno 7–13 cm od konice; pri tem mora biti cepin nekoliko prečno na naše telo (konica in lopatka stran od telesa, da zmanjšamo možnost poškodb). Čim prej se obrnemo na trebuh z glavo navzgor, ves čas pa držimo cepin z obema rokama in si tako tudi z njim pomagamo pri obračanju na trebuh. Nato zaviramo drsenje s postopnim potiskanjem okla v sneg. Pri tem se poskusimo na cepin čim prej uleči in pritisniti nanj z večino svoje teže, tako da je učinek zaviranja večji. Navadno je sila zaviranja tako velika, da nam raztegne roke; čim prej jih moramo skrčiti in se uleči na cepin. Noge morajo biti razkrečene, da zmanjšamo možnost obračanja, in čevlji, tudi če nimamo derez na njih, dvignjeni od tal. To je še toliko pomembnejše, če so na čevljih dereze, ker se pri drsenju lahko zataknejo v sneg in nas obrne, nato pa se začnemo kotaliti. Šele ko se hitrost močno zmanjša, lahko začnemo zavirati tudi s čevlji, ko pa je hitrost majhna, se lahko dokončno ustavimo tudi z derezami.

-	[[Image:Gibanje40.jpg\|thumb\|center\|Položaj cepina za zaustavljanje. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje40.jpg\|thumb\|center\|Položaj cepina za zaustavljanje. (Avtor: Branko Ivanek)]]

-	[[Image:Gibanje41.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje z oklom. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje41.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje z oklom. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Največ zdrsov se zgodi med prečenjem. Cepin držimo v pravilnem položaju in se obrnemo na trebuh (pri tem si lahko pomagamo tudi z ratiščem). Nato je postopek enak kot pri "zaustavljanju z oklom".		Največ zdrsov se zgodi med prečenjem. Cepin držimo v pravilnem položaju in se obrnemo na trebuh (pri tem si lahko pomagamo tudi z ratiščem). Nato je postopek enak kot pri "zaustavljanju z oklom".

-	[[Image:Gibanje42.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje zdrsa po boku. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje42.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje zdrsa po boku. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Podobno ravnamo tudi pri zdrsih po hrbtu ali naprej – najprej pravilno primemo cepin (če ga že ne držimo), se obrnemo na trebuh in zaviramo z oklom.		Podobno ravnamo tudi pri zdrsih po hrbtu ali naprej – najprej pravilno primemo cepin (če ga že ne držimo), se obrnemo na trebuh in zaviramo z oklom.
Vrstica 289:		Vrstica 289:
	Ko se začne na derezah nabirati sneg, jih otrkavamo tako, da pri vsakem koraku, ko je noga v zraku, udarimo z ratiščem cepina po robu derez oziroma podplatu čevlja.		Ko se začne na derezah nabirati sneg, jih otrkavamo tako, da pri vsakem koraku, ko je noga v zraku, udarimo z ratiščem cepina po robu derez oziroma podplatu čevlja.

-	[[Image:Gibanje.43.jpg\|thumb\|center\|Otrkavanje cokel. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje.43.jpg\|thumb\|center\|Otrkavanje cokel. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Uporaba derez<br> ===		=== Uporaba derez<br> ===

-	Ko postane sneg pretrd in pregladek podplati čevljev po navadi ne dajejo več ustrezne opore za varen korak. V takem primeru moramo uporabljati dereze. Pri tem naj nam bo osnovno vodilo: – če imamo dereze na nogah, imejmo cepin v rokah!	+	Ko postane sneg pretrd in pregladek podplati čevljev po navadi ne dajejo več ustrezne opore za varen korak. V takem primeru moramo uporabljati dereze. Pri tem naj nam bo osnovno vodilo: – '''če imamo dereze na nogah, imejmo cepin v rokah!'''

	Za običajno planinsko uporabo in tudi lažje plezanje naj bodo dereze jeklene in naj imajo pet do šest parov zob, od tega dva para usmerjenih poševno naprej.		Za običajno planinsko uporabo in tudi lažje plezanje naj bodo dereze jeklene in naj imajo pet do šest parov zob, od tega dva para usmerjenih poševno naprej.
Vrstica 301:		Vrstica 301:
	Podplat mora biti vzporeden s strmino, zato zobe postavljamo pravokotno na podlago. Pri tem morajo prijeti najmanj vsi vmesni in zadnji zobje. Ko to ne gre več, stopamo na sprednje zobe.		Podplat mora biti vzporeden s strmino, zato zobe postavljamo pravokotno na podlago. Pri tem morajo prijeti najmanj vsi vmesni in zadnji zobje. Ko to ne gre več, stopamo na sprednje zobe.

-	Z derezami nikoli ne skačemo!	+	[[Image:Gibanje44.jpg\|thumb\|center\|Pri hoji z derezami morajo prijeti vsi vmesni in zadnji zobje. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	'''Z derezami nikoli ne skačemo!'''

	Če je sneg dovolj mehak, da se predira, potem hodimo z derezami enako, kot da jih ne bi imeli – stopinje delamo vodoravno, torej postavljamo dereze na tla vodoravno.		Če je sneg dovolj mehak, da se predira, potem hodimo z derezami enako, kot da jih ne bi imeli – stopinje delamo vodoravno, torej postavljamo dereze na tla vodoravno.

-	Hoja	+	'''Hoja'''

-	Dokler je pobočje položno, hodimo navzgor normalno. Dereze postavljamo, hodimo, vzporedno. Ko postaja pobočje strmejše, lahko hodimo v ključih navzgor vzporedno. Naslednji način je hoja v obliki polovične ali cele črke V ("polovični V" ali "celi V"). Pri tem v strmejšem svetu običajno stopimo naravnost navzgor na prednje zobe, z drugo nogo pa poševno na vse zobe – hoja v "polovičnem V-ju". Če pa stopamo z nogami poševno zunaj smeri hoje, je to hoja v "celem V-ju". Ko postane svet še strmejši, gremo spet naravnost navzgor, vendar tokrat samo po prednjih zobeh derez. Telo naj bo čim bolj pokonci, kolena pa upognjena. Vpadnica težišča naj bi bila nekaj centimetrov pred prednjimi zobmi derez.	+	Dokler je pobočje položno, hodimo '''navzgor '''normalno. Dereze postavljamo, hodimo, vzporedno. Ko postaja pobočje strmejše, lahko hodimo v ključih navzgor vzporedno. Naslednji način je hoja v obliki polovične ali cele črke V ("polovični V" ali "celi V"). Pri tem v strmejšem svetu običajno stopimo naravnost navzgor na prednje zobe, z drugo nogo pa poševno na vse zobe – hoja v "polovičnem V-ju". Če pa stopamo z nogami poševno zunaj smeri hoje, je to hoja v "celem V-ju". Ko postane svet še strmejši, gremo spet naravnost navzgor, vendar tokrat samo po prednjih zobeh derez. Telo naj bo čim bolj pokonci, kolena pa upognjena. Vpadnica težišča naj bi bila nekaj centimetrov pred prednjimi zobmi derez.

-	~~Dokler je pobočje dovolj položno, ga prečimo normalno – noge postavljamo vzporedno~~. ~~Pri tem morajo prijeti vsi vmesni in končni zobje na obeh straneh dereze. Če stopimo samo na eno vrsto~~ zob, je zelo možno, da nam bo zdrsnilo. Ko postane pobočje prestrmo, hodimo v obliki polovične črke V. Pri tem postavljamo nogo, ki je zunaj smeri gibanja, proti strmini, tako da primejo prednji zobje. Če jo postavimo na drugo stran – od strmine – morajo prijeti vsi zobje. Če pa postane pobočje prestrmo, ga prečimo na prednjih zobeh derez.	+	[[Image:Gibanje45.jpg\|thumb\|center\|Postavljanje zob pri hoji navzgor - položno. (Avtor: Branko Ivanek)]]

-	Navzdol	+	[[Image:Gibanje46.jpg\|thumb\|center\|Hoja v "celem V-ju". (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje47.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzgor v strmem svetu. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	Dokler je pobočje dovolj položno, ga '''prečimo '''normalno – noge postavljamo vzporedno. Pri tem morajo prijeti vsi vmesni in končni zobje na obeh straneh dereze. Če stopimo samo na eno vrsto zob, je zelo možno, da nam bo zdrsnilo. Ko postane pobočje prestrmo, hodimo v obliki polovične črke V. Pri tem postavljamo nogo, ki je zunaj smeri gibanja, proti strmini, tako da primejo prednji zobje. Če jo postavimo na drugo stran – od strmine – morajo prijeti vsi zobje. Če pa postane pobočje prestrmo, ga prečimo na prednjih zobeh derez.
		+
		+	[[Image:Gibanje48.jpg\|thumb\|center\|Postavljanje zob pri prečenju. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje49.jpg\|thumb\|center\|Prečenje - hoja v "polovičnem V-ju" - prednji zobje proti strmini. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje50.jpg\|thumb\|center\|Prečenje - hoja v "polovičnem V-ju" - vsi zobje, navzdol. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	'''Navzdol'''

	Pri hoji navzdol naredimo korak tako, da najprej narahlo stopimo na petne zobe, povečamo pritisk in nato stopimo na vse zobe. Na začetku koraka je kot med derezo in pobočjem manjši od 20º. Nato moramo stopiti na vse zobe! Pri tem imamo cepin ali v eni roki ali pa v obeh v drži za zaustavljanje. Lahko hodimo vzporedno ali postavljamo noge tako, da oblikujemo polovični ali pa celi V.		Pri hoji navzdol naredimo korak tako, da najprej narahlo stopimo na petne zobe, povečamo pritisk in nato stopimo na vse zobe. Na začetku koraka je kot med derezo in pobočjem manjši od 20º. Nato moramo stopiti na vse zobe! Pri tem imamo cepin ali v eni roki ali pa v obeh v drži za zaustavljanje. Lahko hodimo vzporedno ali postavljamo noge tako, da oblikujemo polovični ali pa celi V.

	Ko postane pobočje prestrmo ali se ne počutimo varne, se obrnemo z obrazom proti pobočju in sestopamo ritensko.<br>		Ko postane pobočje prestrmo ali se ne počutimo varne, se obrnemo z obrazom proti pobočju in sestopamo ritensko.<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje51.jpg\|thumb\|center\|Sestopanje - začetni kot stopinje. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje52.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzdol naravnost. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	===== Viri in literatura: <br> =====		===== Viri in literatura: <br> =====

Andrej Bandelj ob 08:36, 16. maj 2013

2013-05-16T08:36:29Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:36, 16. maj 2013
Vrstica 187:		Vrstica 187:
	Vse, kar je bilo napisano o uporabi planinskih palic v kopnem, načelno velja tudi v snegu, saj uporabljamo iste planinske palice. Pri tem je zelo zaželeno, da so krpljice malo večje in gibljive. V zelo globokem snegu primemo obe palici na sredi in jih potiskamo kot dodatno oporo vodoravno v sneg pred seboj, da se manj pogreznemo.		Vse, kar je bilo napisano o uporabi planinskih palic v kopnem, načelno velja tudi v snegu, saj uporabljamo iste planinske palice. Pri tem je zelo zaželeno, da so krpljice malo večje in gibljive. V zelo globokem snegu primemo obe palici na sredi in jih potiskamo kot dodatno oporo vodoravno v sneg pred seboj, da se manj pogreznemo.

-	[[Image:Gibanje23.jpg\|thumb\|center\|V zelo globokem snegu držimo obe palici vodoravno. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje23.jpg\|thumb\|center\|V zelo globokem snegu držimo obe palici vodoravno. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Če je sneg trši, vendar še vedno dovolj mehak za utiranje dobrih stopinj, damo obe palici skupaj. Z eno roko primemo oba ročaja, z drugo pa palici 20 do 40 cm nad krpljicama, ju zapičimo na zgornji strani pobočja in se opiramo na obe skupaj. Hodimo tako, da zapičimo obe palici, se opremo nanju, naredimo korak ali dva, se dobro ustopimo, premestimo palici naprej, ju zapičimo, se spet opremo nanju in naredimo korak, dva. To ponavljamo, dokler prečimo.<br>		Če je sneg trši, vendar še vedno dovolj mehak za utiranje dobrih stopinj, damo obe palici skupaj. Z eno roko primemo oba ročaja, z drugo pa palici 20 do 40 cm nad krpljicama, ju zapičimo na zgornji strani pobočja in se opiramo na obe skupaj. Hodimo tako, da zapičimo obe palici, se opremo nanju, naredimo korak ali dva, se dobro ustopimo, premestimo palici naprej, ju zapičimo, se spet opremo nanju in naredimo korak, dva. To ponavljamo, dokler prečimo.<br>

-	[[Image:Gibanje24.jpg\|thumb\|center\|Uporaba obeh palic skupaj med prečenjem. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje24.jpg\|thumb\|center\|Uporaba obeh palic skupaj med prečenjem. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Uporaba krpelj<br> ===		=== Uporaba krpelj<br> ===
Vrstica 199:		Vrstica 199:
	Osnovno gibanje krpelj je vlečenje, podobno kot pri turnih smučeh. Z nogo samo toliko dvignemo krpljo, da jo potegnemo tik nad površino snega naprej. Nato jo postavimo na sneg in prenesemo težo nanjo. Pri tem morajo biti noge seveda dovolj narazen, da ne zadevamo s krpljo ob krpljo ali celo nogo.<br>		Osnovno gibanje krpelj je vlečenje, podobno kot pri turnih smučeh. Z nogo samo toliko dvignemo krpljo, da jo potegnemo tik nad površino snega naprej. Nato jo postavimo na sneg in prenesemo težo nanjo. Pri tem morajo biti noge seveda dovolj narazen, da ne zadevamo s krpljo ob krpljo ali celo nogo.<br>

-	[[Image:Gibanje25.jpg\|thumb\|center\|Hoja s krpljami. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje25.jpg\|thumb\|center\|Hoja s krpljami. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Uporaba cepina ===		=== Uporaba cepina ===
Vrstica 209:		Vrstica 209:
	Ustrezno dolžino cepina lahko določamo na več načinov. Na primer: primemo spodnji del glave cepina (to je tisti pri ratišču) s sredincem in kazalcem in povsem spustimo roko. Konica cepina mora segati od tal pa do zgornjega roba planinskih čevljev.		Ustrezno dolžino cepina lahko določamo na več načinov. Na primer: primemo spodnji del glave cepina (to je tisti pri ratišču) s sredincem in kazalcem in povsem spustimo roko. Konica cepina mora segati od tal pa do zgornjega roba planinskih čevljev.

-	Drug način je, da primemo glavo cepina, stegnemo roko in usmerimo konico cepina proti svoji pazduhi. Cepin je prave dolžine, če se njegova konica pri povsem iztegnjeni roki ravno še dotika našega telesa oziroma ni predaleč (0–10 cm) od njega.	+	Drug način je, da primemo glavo cepina, stegnemo roko in usmerimo konico cepina proti svoji pazduhi. Cepin je prave dolžine, če se njegova konica pri povsem iztegnjeni roki ravno še dotika našega telesa oziroma ni predaleč (0–10 cm) od njega.

	[[Image:Gibanje26.jpg\|thumb\|center\|Določanje ustrezne dolžine cepina glede na dolžino nog. (Avtor: Branko Ivanek)]][[Image:Gibanje.27.jpg\|thumb\|center\|Določanje ustrezne dolžine cepina glede na dolžino rok. (Avtor: Branko Ivanek)]][[Image:Gibanje28.jpg\|thumb\|center\|Cepin ne sme biti krajši od širine ramen. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>'''Nošenje'''		[[Image:Gibanje26.jpg\|thumb\|center\|Določanje ustrezne dolžine cepina glede na dolžino nog. (Avtor: Branko Ivanek)]][[Image:Gibanje.27.jpg\|thumb\|center\|Določanje ustrezne dolžine cepina glede na dolžino rok. (Avtor: Branko Ivanek)]][[Image:Gibanje28.jpg\|thumb\|center\|Cepin ne sme biti krajši od širine ramen. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>'''Nošenje'''
Vrstica 215:		Vrstica 215:
	Kadar cepina ne uporabljamo oziroma ga imamo v roki, ga nosimo na nahrbtniku: zataknjenega za naramnice ali pa privezanega na zunanji strani nahrbtnika.		Kadar cepina ne uporabljamo oziroma ga imamo v roki, ga nosimo na nahrbtniku: zataknjenega za naramnice ali pa privezanega na zunanji strani nahrbtnika.

-	[[Image:Gibanje29.jpg\|thumb\|center\|Nošenje cepina za naramnicami nahrbtnika. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje29.jpg\|thumb\|center\|Nošenje cepina za naramnicami nahrbtnika. (Avtor: Branko Ivanek)]]

-	[[Image:Gibanje30.jpg\|thumb\|center\|Nošenje cepina na zunanji strani nahrbtnika. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje30.jpg\|thumb\|center\|Nošenje cepina na zunanji strani nahrbtnika. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''Držanje'''		'''Držanje'''
Vrstica 225:		Vrstica 225:
	Cepin lahko držimo z desno ali levo roko. Med hojo držimo cepin tako, da pride palec na začetek lopatice, prsti pa na začetek okla; pri tem je lopatica obrnjena v smer naše hoje. Vrh (konica) okla mora biti obrnjen stran od telesa (nazaj), zanka ovita okoli zapestja, varovalka pa čim bliže zapestju. Taka drža omogoča najhitrejšo reakcijo pri zdrsu, zanka in varovalka pa preprečujeta, da bi cepin izgubili. Pri tem z roko držimo tudi obroček zanke, ki je tik ob glavi cepina. Sama zanka gre na zapestje z zunanje strani, torej tiste, ki je stran od našega telesa. Tako gre ob zdrsu, če nam potegne glavo cepina iz roke, zanka čez glavo cepina na naše zapestje.		Cepin lahko držimo z desno ali levo roko. Med hojo držimo cepin tako, da pride palec na začetek lopatice, prsti pa na začetek okla; pri tem je lopatica obrnjena v smer naše hoje. Vrh (konica) okla mora biti obrnjen stran od telesa (nazaj), zanka ovita okoli zapestja, varovalka pa čim bliže zapestju. Taka drža omogoča najhitrejšo reakcijo pri zdrsu, zanka in varovalka pa preprečujeta, da bi cepin izgubili. Pri tem z roko držimo tudi obroček zanke, ki je tik ob glavi cepina. Sama zanka gre na zapestje z zunanje strani, torej tiste, ki je stran od našega telesa. Tako gre ob zdrsu, če nam potegne glavo cepina iz roke, zanka čez glavo cepina na naše zapestje.

-	[[Image:Gibanje31.jpg\|thumb\|center\|Pritrditev cepina na roko z varovalno zanko. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje31.jpg\|thumb\|center\|Pritrditev cepina na roko z varovalno zanko. (Avtor: Branko Ivanek)]]

-	[[Image:Gibanje32.jpg\|thumb\|center\|Če cepin spustimo, nam ne sme pasti z roke. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje32.jpg\|thumb\|center\|Če cepin spustimo, nam ne sme pasti z roke. (Avtor: Branko Ivanek)]]

-	[[Image:Gibanje33.jpg\|thumb\|center\|Drža cepina. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje33.jpg\|thumb\|center\|Drža cepina. (Avtor: Branko Ivanek)]]

-	[[Image:Gibanje34.jpg\|thumb\|center\|Pravilen potek zanke. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje34.jpg\|thumb\|center\|Pravilen potek zanke. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''Uporaba cepina pri hoji'''		'''Uporaba cepina pri hoji'''
Vrstica 241:		Vrstica 241:
	Kadar hodimo naravnost navzgor po strmem pobočju, zapičimo cepin navpično oziroma tako, da je kot med zamišljeno črto, ki je pravokotna na pobočje, in cepinom 15º do 30º večji od pravega kota (90º) proti pobočju. Preizkusimo, če cepin dobro drži, in nato naredimo korak, dva. Ko trdno stojimo, izpulimo cepin in ga zapičimo više. In tako naprej: kadar mirujemo, premikamo cepin, kadar se držimo za cepin, hodimo. Tako se ves čas varujemo, da ne bi zdrsnili predaleč, ob tem pa si še z rokami (cepinom) pomagamo pri napredovanju. Pri tem lahko cepin držimo tudi z obema rokama in ga zapikujemo predse.		Kadar hodimo naravnost navzgor po strmem pobočju, zapičimo cepin navpično oziroma tako, da je kot med zamišljeno črto, ki je pravokotna na pobočje, in cepinom 15º do 30º večji od pravega kota (90º) proti pobočju. Preizkusimo, če cepin dobro drži, in nato naredimo korak, dva. Ko trdno stojimo, izpulimo cepin in ga zapičimo više. In tako naprej: kadar mirujemo, premikamo cepin, kadar se držimo za cepin, hodimo. Tako se ves čas varujemo, da ne bi zdrsnili predaleč, ob tem pa si še z rokami (cepinom) pomagamo pri napredovanju. Pri tem lahko cepin držimo tudi z obema rokama in ga zapikujemo predse.

-	[[Image:Gibanje35.jpg\|thumb\|center\|Kot zapikovanja cepina. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje35.jpg\|thumb\|center\|Kot zapikovanja cepina. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Kadar prečimo pobočje in je nevarnost zdrsa, držimo cepin običajno v roki, ki je na zgornji strani. Cepin zapičimo čim globlje navpično oziroma pod kotom 5–15º od navpičnice proti pobočju, naredimo korak, dva, in ko dobro stojimo, izpulimo cepin in ga spet zapičimo naprej. To ponavljajmo, dokler ne pridemo čez strmo pobočje.		Kadar prečimo pobočje in je nevarnost zdrsa, držimo cepin običajno v roki, ki je na zgornji strani. Cepin zapičimo čim globlje navpično oziroma pod kotom 5–15º od navpičnice proti pobočju, naredimo korak, dva, in ko dobro stojimo, izpulimo cepin in ga spet zapičimo naprej. To ponavljajmo, dokler ne pridemo čez strmo pobočje.

-	[[Image:Gibanje36.jpg\|thumb\|center\|Prečenje pobočja. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje36.jpg\|thumb\|center\|Prečenje pobočja. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Če pobočje ni preveč strmo, se na cepin (konico) lahko samo opiramo, vedno pripravljeni, da ga v trenutku zdrsa zapičimo čim globlje, se nanj ujamemo in tako ustavimo.		Če pobočje ni preveč strmo, se na cepin (konico) lahko samo opiramo, vedno pripravljeni, da ga v trenutku zdrsa zapičimo čim globlje, se nanj ujamemo in tako ustavimo.
Vrstica 251:		Vrstica 251:
	Drugi način prečenja pobočij je, da držimo cepin (glavo) z roko, ki je na spodnji strani, z drugo roko pa držimo ratišče in z naslanjanjem konice na pobočje vzdržujemo ravnotežje. Ta način je ustrezen, če nismo navajeni ustavljanja cepina z obema rokama enako. Tako držimo cepin vedno z isto roko. Kadar je ta na zgornji strani, zapikujemo ratišče – kot pri prvem načinu, če pa je ta roka na spodnji strani, potem uporabimo drugi način – držimo cepin z obema rokama.		Drugi način prečenja pobočij je, da držimo cepin (glavo) z roko, ki je na spodnji strani, z drugo roko pa držimo ratišče in z naslanjanjem konice na pobočje vzdržujemo ravnotežje. Ta način je ustrezen, če nismo navajeni ustavljanja cepina z obema rokama enako. Tako držimo cepin vedno z isto roko. Kadar je ta na zgornji strani, zapikujemo ratišče – kot pri prvem načinu, če pa je ta roka na spodnji strani, potem uporabimo drugi način – držimo cepin z obema rokama.

-	[[Image:Gibanje37.jpg\|thumb\|center\|Prečenje pobočja na drugi način. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje37.jpg\|thumb\|center\|Prečenje pobočja na drugi način. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''Hoja navzdol'''		'''Hoja navzdol'''
Vrstica 258:		Vrstica 258:

	Lahko sestopamo tako, da držimo cepin v pravilnem položaju za zaustavljanje z oklom v stalni preži, da bi se pri morebitnem zdrsu takoj ustrezno odzvali.		Lahko sestopamo tako, da držimo cepin v pravilnem položaju za zaustavljanje z oklom v stalni preži, da bi se pri morebitnem zdrsu takoj ustrezno odzvali.
		+
		+	[[Image:Gibanje38.jpg\|thumb\|center\|Sestopanje v pripravljenosti. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''Uporaba cepina za zaustavljanje pri zdrsu'''		'''Uporaba cepina za zaustavljanje pri zdrsu'''
Vrstica 266:		Vrstica 268:

	V trenutku zdrsa zabijemo ratišče čim globlje v sneg in se držeč za glavo cepina ustavimo. Če smo ratišče premalo zabili, nam ga po navadi izpuli. Takrat se takoj obrnemo na trebuh in se poskusimo zaustaviti z oklom.		V trenutku zdrsa zabijemo ratišče čim globlje v sneg in se držeč za glavo cepina ustavimo. Če smo ratišče premalo zabili, nam ga po navadi izpuli. Takrat se takoj obrnemo na trebuh in se poskusimo zaustaviti z oklom.
		+
		+	[[Image:Gibanje39.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje pri zdrsu. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''Zaustavljanje z oklom:'''		'''Zaustavljanje z oklom:'''

	Že v trenutku zdrsa zgrabimo cepin v pravilen položaj za ustavljanje, če ga že prej ne držimo tako. Z eno roko držimo glavo z oklom od sebe, tako da so prsti na glavi oziroma že bolj na lopatki, palec pa pod lopatko. Z drugo roko držimo cepin približno 7–13 cm od konice; pri tem mora biti cepin nekoliko prečno na naše telo (konica in lopatka stran od telesa, da zmanjšamo možnost poškodb). Čim prej se obrnemo na trebuh z glavo navzgor, ves čas pa držimo cepin z obema rokama in si tako tudi z njim pomagamo pri obračanju na trebuh. Nato zaviramo drsenje s postopnim potiskanjem okla v sneg. Pri tem se poskusimo na cepin čim prej uleči in pritisniti nanj z večino svoje teže, tako da je učinek zaviranja večji. Navadno je sila zaviranja tako velika, da nam raztegne roke; čim prej jih moramo skrčiti in se uleči na cepin. Noge morajo biti razkrečene, da zmanjšamo možnost obračanja, in čevlji, tudi če nimamo derez na njih, dvignjeni od tal. To je še toliko pomembnejše, če so na čevljih dereze, ker se pri drsenju lahko zataknejo v sneg in nas obrne, nato pa se začnemo kotaliti. Šele ko se hitrost močno zmanjša, lahko začnemo zavirati tudi s čevlji, ko pa je hitrost majhna, se lahko dokončno ustavimo tudi z derezami.		Že v trenutku zdrsa zgrabimo cepin v pravilen položaj za ustavljanje, če ga že prej ne držimo tako. Z eno roko držimo glavo z oklom od sebe, tako da so prsti na glavi oziroma že bolj na lopatki, palec pa pod lopatko. Z drugo roko držimo cepin približno 7–13 cm od konice; pri tem mora biti cepin nekoliko prečno na naše telo (konica in lopatka stran od telesa, da zmanjšamo možnost poškodb). Čim prej se obrnemo na trebuh z glavo navzgor, ves čas pa držimo cepin z obema rokama in si tako tudi z njim pomagamo pri obračanju na trebuh. Nato zaviramo drsenje s postopnim potiskanjem okla v sneg. Pri tem se poskusimo na cepin čim prej uleči in pritisniti nanj z večino svoje teže, tako da je učinek zaviranja večji. Navadno je sila zaviranja tako velika, da nam raztegne roke; čim prej jih moramo skrčiti in se uleči na cepin. Noge morajo biti razkrečene, da zmanjšamo možnost obračanja, in čevlji, tudi če nimamo derez na njih, dvignjeni od tal. To je še toliko pomembnejše, če so na čevljih dereze, ker se pri drsenju lahko zataknejo v sneg in nas obrne, nato pa se začnemo kotaliti. Šele ko se hitrost močno zmanjša, lahko začnemo zavirati tudi s čevlji, ko pa je hitrost majhna, se lahko dokončno ustavimo tudi z derezami.
		+
		+	[[Image:Gibanje40.jpg\|thumb\|center\|Položaj cepina za zaustavljanje. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje41.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje z oklom. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Največ zdrsov se zgodi med prečenjem. Cepin držimo v pravilnem položaju in se obrnemo na trebuh (pri tem si lahko pomagamo tudi z ratiščem). Nato je postopek enak kot pri "zaustavljanju z oklom".		Največ zdrsov se zgodi med prečenjem. Cepin držimo v pravilnem položaju in se obrnemo na trebuh (pri tem si lahko pomagamo tudi z ratiščem). Nato je postopek enak kot pri "zaustavljanju z oklom".
		+
		+	[[Image:Gibanje42.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje zdrsa po boku. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Podobno ravnamo tudi pri zdrsih po hrbtu ali naprej – najprej pravilno primemo cepin (če ga že ne držimo), se obrnemo na trebuh in zaviramo z oklom.		Podobno ravnamo tudi pri zdrsih po hrbtu ali naprej – najprej pravilno primemo cepin (če ga že ne držimo), se obrnemo na trebuh in zaviramo z oklom.
Vrstica 278:		Vrstica 288:

	Ko se začne na derezah nabirati sneg, jih otrkavamo tako, da pri vsakem koraku, ko je noga v zraku, udarimo z ratiščem cepina po robu derez oziroma podplatu čevlja.		Ko se začne na derezah nabirati sneg, jih otrkavamo tako, da pri vsakem koraku, ko je noga v zraku, udarimo z ratiščem cepina po robu derez oziroma podplatu čevlja.
		+
		+	[[Image:Gibanje.43.jpg\|thumb\|center\|Otrkavanje cokel. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Uporaba derez<br> ===		=== Uporaba derez<br> ===

Andrej Bandelj ob 08:31, 16. maj 2013

2013-05-16T08:31:20Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:31, 16. maj 2013
Vrstica 147:		Vrstica 147:
	Vse prej napisano velja za hojo navzgor, prečenje in hojo navzdol. Pri tem upoštevajmo nenapisano pravilo, da pri hoji navzdol naredimo drugo gaz, da tako olajšamo tistim, ki se še vzpenjajo, hojo navzgor. Če pa že sestopamo po gazi za vzpon, se po njej ne dričamo, ampak stopamo v že narejene stopinje. <br>		Vse prej napisano velja za hojo navzgor, prečenje in hojo navzdol. Pri tem upoštevajmo nenapisano pravilo, da pri hoji navzdol naredimo drugo gaz, da tako olajšamo tistim, ki se še vzpenjajo, hojo navzgor. Če pa že sestopamo po gazi za vzpon, se po njej ne dričamo, ampak stopamo v že narejene stopinje. <br>

-	[[Image:Gibanje16.jpg\|thumb\|center\|Hoja v zelo globokem, suhem in mehkem snegu. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>	+	[[Image:Gibanje16.jpg\|thumb\|center\|Hoja v zelo globokem, suhem in mehkem snegu. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>

	=== Hoja v trdem snegu<br> ===		=== Hoja v trdem snegu<br> ===
Vrstica 153:		Vrstica 153:
	V trdem snegu hodimo brez derez samo toliko časa, dokler lahko naredimo dovolj veliko stopinjo (vsaj za pol podplata). Ko tega ne moremo več ali bi zahtevalo preveč moči, si navežemo dereze (cepin imamo tako in tako že v rokah!)		V trdem snegu hodimo brez derez samo toliko časa, dokler lahko naredimo dovolj veliko stopinjo (vsaj za pol podplata). Ko tega ne moremo več ali bi zahtevalo preveč moči, si navežemo dereze (cepin imamo tako in tako že v rokah!)

-	[[Image:Gibanje17.jpg\|thumb\|center\|Stopinja mora biti vodoravna. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>	+	[[Image:Gibanje17.jpg\|thumb\|center\|Stopinja mora biti vodoravna. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>

	Dokler je strmina znosna, do 20º, gremo lahko naravnost navzgor in stopamo z vsem podplatom. Če je sneg pretrd, da bi naredili v strmino stopinjo za cel podplat, jo lahko naredimo najmanj za pol podplata. Pri malo večji strmini lahko hodimo tako, da postavljamo eno nogo v smeri gibanja, drugo pa postrani – oblikujemo "polovični V". Pri tem nekaj časa postavljamo postrani eno, nato pa drugo nogo.		Dokler je strmina znosna, do 20º, gremo lahko naravnost navzgor in stopamo z vsem podplatom. Če je sneg pretrd, da bi naredili v strmino stopinjo za cel podplat, jo lahko naredimo najmanj za pol podplata. Pri malo večji strmini lahko hodimo tako, da postavljamo eno nogo v smeri gibanja, drugo pa postrani – oblikujemo "polovični V". Pri tem nekaj časa postavljamo postrani eno, nato pa drugo nogo.

-	[[Image:Gibanje18.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzgor v "polovičnem V-ju". (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje18.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzgor v "polovičnem V-ju". (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Hodimo lahko tudi v ključih, da izmenično obremenjujemo noge. Pri tem moramo biti na ovinkih posebno pazljivi, da ne zdrsnemo. Ko postane tako strmo, da bi skoraj že morali začeti uporabljati še roke, gremo lahko spet naravnost navzgor, vendar s cepinom. Stopinje delajmo s prednjim delom čevljev, globoke morajo biti vsaj pol čevlja.		Hodimo lahko tudi v ključih, da izmenično obremenjujemo noge. Pri tem moramo biti na ovinkih posebno pazljivi, da ne zdrsnemo. Ko postane tako strmo, da bi skoraj že morali začeti uporabljati še roke, gremo lahko spet naravnost navzgor, vendar s cepinom. Stopinje delajmo s prednjim delom čevljev, globoke morajo biti vsaj pol čevlja.

-	[[Image:Gibanje19.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzgor po strmem pobočju. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje19.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzgor po strmem pobočju. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Stopinje delamo tako, da pri hoji navzgor ali pri prečenju z obrazom proti strmini zabijamo prednji del čevlja v sneg, pri prečenju oziroma hoji poševno navzgor pa s prednjim stranskim robom čevlja, ki je na zgornji strani, zarežemo v pobočje.		Stopinje delamo tako, da pri hoji navzgor ali pri prečenju z obrazom proti strmini zabijamo prednji del čevlja v sneg, pri prečenju oziroma hoji poševno navzgor pa s prednjim stranskim robom čevlja, ki je na zgornji strani, zarežemo v pobočje.
Vrstica 167:		Vrstica 167:
	Dokler je pobočje položno, prečimo normalno, korak za korakom, s tem da z robom podplata zarezujemo stopinje. Te naj bodo velike najmanj za polovico širine podplata. Če pa postane prestrmo, se obrnemo z obrazom proti strmini in gremo tako, da s prednjim delom čevljev delamo stopinje. Te naj bodo globoke vsaj za polovico dolžine čevlja. Premikamo se tako, da nog ne križamo, ampak postavimo naprej najprej eno in ji nato priključimo drugo.		Dokler je pobočje položno, prečimo normalno, korak za korakom, s tem da z robom podplata zarezujemo stopinje. Te naj bodo velike najmanj za polovico širine podplata. Če pa postane prestrmo, se obrnemo z obrazom proti strmini in gremo tako, da s prednjim delom čevljev delamo stopinje. Te naj bodo globoke vsaj za polovico dolžine čevlja. Premikamo se tako, da nog ne križamo, ampak postavimo naprej najprej eno in ji nato priključimo drugo.

-	[[Image:Gibanje20.jpg\|thumb\|center\|Prečenje strmejšega pobočja (Avtor: Branko IVanek)]]	+	[[Image:Gibanje20.jpg\|thumb\|center\|Prečenje strmejšega pobočja (Avtor: Branko IVanek)]]

	Pri hoji navzdol delamo stopinje s peto tako, da zabijemo peto v pobočje. Zabijanje pete izvajamo v približno vodoravnem položaju. Če je pobočje strmejše, se obrnemo in sestopamo zadenjsko, stopinje pa delamo s prednjim delom čevljev. <br>		Pri hoji navzdol delamo stopinje s peto tako, da zabijemo peto v pobočje. Zabijanje pete izvajamo v približno vodoravnem položaju. Če je pobočje strmejše, se obrnemo in sestopamo zadenjsko, stopinje pa delamo s prednjim delom čevljev. <br>

-	[[Image:Gibanje21.jpg\|thumb\|center\|Delanje stopinj pri sestopu. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje21.jpg\|thumb\|center\|Delanje stopinj pri sestopu. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Hoja v skorjastem snegu<br> ===		=== Hoja v skorjastem snegu<br> ===
Vrstica 181:		Vrstica 181:
	Če nam v snegu zdrsne in začnemo drseti, se takoj vrzimo na trebuh in začnimo zavirati s komolci in koleni, ki jih razširimo, da imamo večjo stabilnost. Če nas začne vrteti, razširimo noge in roke, da preprečimo vrtenje, nato pa se prevrzimo na trebuh in porinimo kolena in komolce v sneg. Ko se hitrost zmanjša, lahko potisnemo tudi podplate čevljev v sneg. Če bi to naredili pri večji hitrosti, bi nas lahko obrnilo na hrbet in bi se začeli kotaliti.<br>		Če nam v snegu zdrsne in začnemo drseti, se takoj vrzimo na trebuh in začnimo zavirati s komolci in koleni, ki jih razširimo, da imamo večjo stabilnost. Če nas začne vrteti, razširimo noge in roke, da preprečimo vrtenje, nato pa se prevrzimo na trebuh in porinimo kolena in komolce v sneg. Ko se hitrost zmanjša, lahko potisnemo tudi podplate čevljev v sneg. Če bi to naredili pri večji hitrosti, bi nas lahko obrnilo na hrbet in bi se začeli kotaliti.<br>

-	[[Image:Gibanje22.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje zdrsa. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje22.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje zdrsa. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Uporaba planinskih palic v snegu<br> ===		=== Uporaba planinskih palic v snegu<br> ===

	Vse, kar je bilo napisano o uporabi planinskih palic v kopnem, načelno velja tudi v snegu, saj uporabljamo iste planinske palice. Pri tem je zelo zaželeno, da so krpljice malo večje in gibljive. V zelo globokem snegu primemo obe palici na sredi in jih potiskamo kot dodatno oporo vodoravno v sneg pred seboj, da se manj pogreznemo.		Vse, kar je bilo napisano o uporabi planinskih palic v kopnem, načelno velja tudi v snegu, saj uporabljamo iste planinske palice. Pri tem je zelo zaželeno, da so krpljice malo večje in gibljive. V zelo globokem snegu primemo obe palici na sredi in jih potiskamo kot dodatno oporo vodoravno v sneg pred seboj, da se manj pogreznemo.
		+
		+	[[Image:Gibanje23.jpg\|thumb\|center\|V zelo globokem snegu držimo obe palici vodoravno. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Če je sneg trši, vendar še vedno dovolj mehak za utiranje dobrih stopinj, damo obe palici skupaj. Z eno roko primemo oba ročaja, z drugo pa palici 20 do 40 cm nad krpljicama, ju zapičimo na zgornji strani pobočja in se opiramo na obe skupaj. Hodimo tako, da zapičimo obe palici, se opremo nanju, naredimo korak ali dva, se dobro ustopimo, premestimo palici naprej, ju zapičimo, se spet opremo nanju in naredimo korak, dva. To ponavljamo, dokler prečimo.<br>		Če je sneg trši, vendar še vedno dovolj mehak za utiranje dobrih stopinj, damo obe palici skupaj. Z eno roko primemo oba ročaja, z drugo pa palici 20 do 40 cm nad krpljicama, ju zapičimo na zgornji strani pobočja in se opiramo na obe skupaj. Hodimo tako, da zapičimo obe palici, se opremo nanju, naredimo korak ali dva, se dobro ustopimo, premestimo palici naprej, ju zapičimo, se spet opremo nanju in naredimo korak, dva. To ponavljamo, dokler prečimo.<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje24.jpg\|thumb\|center\|Uporaba obeh palic skupaj med prečenjem. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Uporaba krpelj<br> ===		=== Uporaba krpelj<br> ===
Vrstica 194:		Vrstica 198:

	Osnovno gibanje krpelj je vlečenje, podobno kot pri turnih smučeh. Z nogo samo toliko dvignemo krpljo, da jo potegnemo tik nad površino snega naprej. Nato jo postavimo na sneg in prenesemo težo nanjo. Pri tem morajo biti noge seveda dovolj narazen, da ne zadevamo s krpljo ob krpljo ali celo nogo.<br>		Osnovno gibanje krpelj je vlečenje, podobno kot pri turnih smučeh. Z nogo samo toliko dvignemo krpljo, da jo potegnemo tik nad površino snega naprej. Nato jo postavimo na sneg in prenesemo težo nanjo. Pri tem morajo biti noge seveda dovolj narazen, da ne zadevamo s krpljo ob krpljo ali celo nogo.<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje25.jpg\|thumb\|center\|Hoja s krpljami. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Uporaba cepina ===		=== Uporaba cepina ===
Vrstica 203:		Vrstica 209:
	Ustrezno dolžino cepina lahko določamo na več načinov. Na primer: primemo spodnji del glave cepina (to je tisti pri ratišču) s sredincem in kazalcem in povsem spustimo roko. Konica cepina mora segati od tal pa do zgornjega roba planinskih čevljev.		Ustrezno dolžino cepina lahko določamo na več načinov. Na primer: primemo spodnji del glave cepina (to je tisti pri ratišču) s sredincem in kazalcem in povsem spustimo roko. Konica cepina mora segati od tal pa do zgornjega roba planinskih čevljev.

-	Drug način je, da primemo glavo cepina, stegnemo roko in usmerimo konico cepina proti svoji pazduhi. Cepin je prave dolžine, če se njegova konica pri povsem iztegnjeni roki ravno še dotika našega telesa oziroma ni predaleč (0–10 cm) od njega.<br>'''Nošenje'''	+	Drug način je, da primemo glavo cepina, stegnemo roko in usmerimo konico cepina proti svoji pazduhi. Cepin je prave dolžine, če se njegova konica pri povsem iztegnjeni roki ravno še dotika našega telesa oziroma ni predaleč (0–10 cm) od njega.
		+
		+	[[Image:Gibanje26.jpg\|thumb\|center\|Določanje ustrezne dolžine cepina glede na dolžino nog. (Avtor: Branko Ivanek)]][[Image:Gibanje.27.jpg\|thumb\|center\|Določanje ustrezne dolžine cepina glede na dolžino rok. (Avtor: Branko Ivanek)]][[Image:Gibanje28.jpg\|thumb\|center\|Cepin ne sme biti krajši od širine ramen. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>'''Nošenje'''

	Kadar cepina ne uporabljamo oziroma ga imamo v roki, ga nosimo na nahrbtniku: zataknjenega za naramnice ali pa privezanega na zunanji strani nahrbtnika.		Kadar cepina ne uporabljamo oziroma ga imamo v roki, ga nosimo na nahrbtniku: zataknjenega za naramnice ali pa privezanega na zunanji strani nahrbtnika.
		+
		+	[[Image:Gibanje29.jpg\|thumb\|center\|Nošenje cepina za naramnicami nahrbtnika. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje30.jpg\|thumb\|center\|Nošenje cepina na zunanji strani nahrbtnika. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''Držanje'''		'''Držanje'''
Vrstica 212:		Vrstica 224:

	Cepin lahko držimo z desno ali levo roko. Med hojo držimo cepin tako, da pride palec na začetek lopatice, prsti pa na začetek okla; pri tem je lopatica obrnjena v smer naše hoje. Vrh (konica) okla mora biti obrnjen stran od telesa (nazaj), zanka ovita okoli zapestja, varovalka pa čim bliže zapestju. Taka drža omogoča najhitrejšo reakcijo pri zdrsu, zanka in varovalka pa preprečujeta, da bi cepin izgubili. Pri tem z roko držimo tudi obroček zanke, ki je tik ob glavi cepina. Sama zanka gre na zapestje z zunanje strani, torej tiste, ki je stran od našega telesa. Tako gre ob zdrsu, če nam potegne glavo cepina iz roke, zanka čez glavo cepina na naše zapestje.		Cepin lahko držimo z desno ali levo roko. Med hojo držimo cepin tako, da pride palec na začetek lopatice, prsti pa na začetek okla; pri tem je lopatica obrnjena v smer naše hoje. Vrh (konica) okla mora biti obrnjen stran od telesa (nazaj), zanka ovita okoli zapestja, varovalka pa čim bliže zapestju. Taka drža omogoča najhitrejšo reakcijo pri zdrsu, zanka in varovalka pa preprečujeta, da bi cepin izgubili. Pri tem z roko držimo tudi obroček zanke, ki je tik ob glavi cepina. Sama zanka gre na zapestje z zunanje strani, torej tiste, ki je stran od našega telesa. Tako gre ob zdrsu, če nam potegne glavo cepina iz roke, zanka čez glavo cepina na naše zapestje.
		+
		+	[[Image:Gibanje31.jpg\|thumb\|center\|Pritrditev cepina na roko z varovalno zanko. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje32.jpg\|thumb\|center\|Če cepin spustimo, nam ne sme pasti z roke. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje33.jpg\|thumb\|center\|Drža cepina. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje34.jpg\|thumb\|center\|Pravilen potek zanke. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''Uporaba cepina pri hoji'''		'''Uporaba cepina pri hoji'''
Vrstica 220:		Vrstica 240:

	Kadar hodimo naravnost navzgor po strmem pobočju, zapičimo cepin navpično oziroma tako, da je kot med zamišljeno črto, ki je pravokotna na pobočje, in cepinom 15º do 30º večji od pravega kota (90º) proti pobočju. Preizkusimo, če cepin dobro drži, in nato naredimo korak, dva. Ko trdno stojimo, izpulimo cepin in ga zapičimo više. In tako naprej: kadar mirujemo, premikamo cepin, kadar se držimo za cepin, hodimo. Tako se ves čas varujemo, da ne bi zdrsnili predaleč, ob tem pa si še z rokami (cepinom) pomagamo pri napredovanju. Pri tem lahko cepin držimo tudi z obema rokama in ga zapikujemo predse.		Kadar hodimo naravnost navzgor po strmem pobočju, zapičimo cepin navpično oziroma tako, da je kot med zamišljeno črto, ki je pravokotna na pobočje, in cepinom 15º do 30º večji od pravega kota (90º) proti pobočju. Preizkusimo, če cepin dobro drži, in nato naredimo korak, dva. Ko trdno stojimo, izpulimo cepin in ga zapičimo više. In tako naprej: kadar mirujemo, premikamo cepin, kadar se držimo za cepin, hodimo. Tako se ves čas varujemo, da ne bi zdrsnili predaleč, ob tem pa si še z rokami (cepinom) pomagamo pri napredovanju. Pri tem lahko cepin držimo tudi z obema rokama in ga zapikujemo predse.
		+
		+	[[Image:Gibanje35.jpg\|thumb\|center\|Kot zapikovanja cepina. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Kadar prečimo pobočje in je nevarnost zdrsa, držimo cepin običajno v roki, ki je na zgornji strani. Cepin zapičimo čim globlje navpično oziroma pod kotom 5–15º od navpičnice proti pobočju, naredimo korak, dva, in ko dobro stojimo, izpulimo cepin in ga spet zapičimo naprej. To ponavljajmo, dokler ne pridemo čez strmo pobočje.		Kadar prečimo pobočje in je nevarnost zdrsa, držimo cepin običajno v roki, ki je na zgornji strani. Cepin zapičimo čim globlje navpično oziroma pod kotom 5–15º od navpičnice proti pobočju, naredimo korak, dva, in ko dobro stojimo, izpulimo cepin in ga spet zapičimo naprej. To ponavljajmo, dokler ne pridemo čez strmo pobočje.
		+
		+	[[Image:Gibanje36.jpg\|thumb\|center\|Prečenje pobočja. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Če pobočje ni preveč strmo, se na cepin (konico) lahko samo opiramo, vedno pripravljeni, da ga v trenutku zdrsa zapičimo čim globlje, se nanj ujamemo in tako ustavimo.		Če pobočje ni preveč strmo, se na cepin (konico) lahko samo opiramo, vedno pripravljeni, da ga v trenutku zdrsa zapičimo čim globlje, se nanj ujamemo in tako ustavimo.

	Drugi način prečenja pobočij je, da držimo cepin (glavo) z roko, ki je na spodnji strani, z drugo roko pa držimo ratišče in z naslanjanjem konice na pobočje vzdržujemo ravnotežje. Ta način je ustrezen, če nismo navajeni ustavljanja cepina z obema rokama enako. Tako držimo cepin vedno z isto roko. Kadar je ta na zgornji strani, zapikujemo ratišče – kot pri prvem načinu, če pa je ta roka na spodnji strani, potem uporabimo drugi način – držimo cepin z obema rokama.		Drugi način prečenja pobočij je, da držimo cepin (glavo) z roko, ki je na spodnji strani, z drugo roko pa držimo ratišče in z naslanjanjem konice na pobočje vzdržujemo ravnotežje. Ta način je ustrezen, če nismo navajeni ustavljanja cepina z obema rokama enako. Tako držimo cepin vedno z isto roko. Kadar je ta na zgornji strani, zapikujemo ratišče – kot pri prvem načinu, če pa je ta roka na spodnji strani, potem uporabimo drugi način – držimo cepin z obema rokama.
		+
		+	[[Image:Gibanje37.jpg\|thumb\|center\|Prečenje pobočja na drugi način. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''Hoja navzdol'''		'''Hoja navzdol'''

Andrej Bandelj ob 08:17, 16. maj 2013

2013-05-16T08:17:56Z

Andrej Bandelj ob 08:08, 16. maj 2013

2013-05-16T08:08:21Z

Andrej Bandelj ob 08:10, 15. maj 2013

2013-05-15T08:10:25Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:10, 15. maj 2013
Vrstica 29:		Vrstica 29:
	Naš korak naj bo prožen, mehak. V načelu nogo redko povsem iztegnemo, ker tako ohranjamo prožnost in mehkost koraka. Izjemoma to lahko delamo tudi pri hoji navzgor. Načelno vedno stopimo na peto, se nato "povaljamo" prek podplata in se odrinemo s prsti. Pri tem na peto ne stopimo trdo, ampak mehko, s postopnim prenašanjem teže. Tudi odrivamo se mehko, ne sunkovito, da nam ne zdrsne oziroma pametneje porabljamo energijo. Tako hodimo po ravnem in, dokler ni prestrmo, tudi navzgor in navzdol.<br>		Naš korak naj bo prožen, mehak. V načelu nogo redko povsem iztegnemo, ker tako ohranjamo prožnost in mehkost koraka. Izjemoma to lahko delamo tudi pri hoji navzgor. Načelno vedno stopimo na peto, se nato "povaljamo" prek podplata in se odrinemo s prsti. Pri tem na peto ne stopimo trdo, ampak mehko, s postopnim prenašanjem teže. Tudi odrivamo se mehko, ne sunkovito, da nam ne zdrsne oziroma pametneje porabljamo energijo. Tako hodimo po ravnem in, dokler ni prestrmo, tudi navzgor in navzdol.<br>

-	[[Image:Gibanje3.jpg\|thumb\|center\|Hoja po ravnem (peta - podplat - prsti) (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje3.jpg\|thumb\|center\|Hoja po ravnem (peta - podplat - prsti) (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Hoja po poteh<br> ===		=== Hoja po poteh<br> ===
Vrstica 35:		Vrstica 35:
	Kadar hodimo po poteh, res hodimo po njih in ne ubirajmo bližnjic. Ko hodimo v breg, delajmo kratke korake, da noga ne zdrsne. Nagnimo se naprej, tako da je vpadnica težišča bliže prstom. Hodimo čim bolj normalno: stopimo na peto, prenesemo težo čez podplat na prste in se odrinemo.<br>		Kadar hodimo po poteh, res hodimo po njih in ne ubirajmo bližnjic. Ko hodimo v breg, delajmo kratke korake, da noga ne zdrsne. Nagnimo se naprej, tako da je vpadnica težišča bliže prstom. Hodimo čim bolj normalno: stopimo na peto, prenesemo težo čez podplat na prste in se odrinemo.<br>

-	[[Image:Gibanje4.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzgor (težišče, sklonjenost) (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje4.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzgor (težišče, sklonjenost) (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Pri sestopu velja enako pravilo: najbolje je, da stopamo na peto in težo prenesemo čez podplat na prste. Kolena morajo biti mehka, prožna, da amortizirajo sunke. Nikoli ne stopajmo na povsem iztegnjeno nogo, ampak naj bo vedno vsaj malo pokrčena, da se izognemo premočnim sunkom. '''Čim večja je strmina, tem krajši naj bodo koraki.''' Če je prestrmo za hojo z obrazom proti dolini, se obrnemo in gremo zadenjski. Pri tem si običajno pomagamo tudi z rokami – to pa je pravzaprav že plezanje.<br>		Pri sestopu velja enako pravilo: najbolje je, da stopamo na peto in težo prenesemo čez podplat na prste. Kolena morajo biti mehka, prožna, da amortizirajo sunke. Nikoli ne stopajmo na povsem iztegnjeno nogo, ampak naj bo vedno vsaj malo pokrčena, da se izognemo premočnim sunkom. '''Čim večja je strmina, tem krajši naj bodo koraki.''' Če je prestrmo za hojo z obrazom proti dolini, se obrnemo in gremo zadenjski. Pri tem si običajno pomagamo tudi z rokami – to pa je pravzaprav že plezanje.<br>
Vrstica 41:		Vrstica 41:
	Pri hoji po poteh stopajmo vedno čim bolj po sredi poti. Če pa vodi pot prečno na pobočje – to je v strminah običajno – pa obvezno stopajmo po notranjem robu poti. Hoja po spodnjem robu poti je lahko zelo nevarna, saj spodnji rob poti velikokrat ni dovolj utrjen, pod obremenitvijo lahko popusti in tako lahko zdrsnemo. Večja je tudi nevarnost proženja kamenja.<br>		Pri hoji po poteh stopajmo vedno čim bolj po sredi poti. Če pa vodi pot prečno na pobočje – to je v strminah običajno – pa obvezno stopajmo po notranjem robu poti. Hoja po spodnjem robu poti je lahko zelo nevarna, saj spodnji rob poti velikokrat ni dovolj utrjen, pod obremenitvijo lahko popusti in tako lahko zdrsnemo. Večja je tudi nevarnost proženja kamenja.<br>

-	[[Image:Gibanje5.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzdol (težišče, sklonjenost) (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje5.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzdol (težišče, sklonjenost) (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Hoja po brezpotju<br> ===		=== Hoja po brezpotju<br> ===
Vrstica 56:		Vrstica 56:

	Drsenje lahko zaustavimo samo '''med drsenjem'''. Če nas začne preobračati ali vrteti, potem je zaustavljanje skoraj nemogoče. Vendar se ne smemo vdati, ampak se poskušajmo prekobaliti na trebuh, ker je to edini položaj, ki kolikor toliko omogoča zaustavljanje.<br>		Drsenje lahko zaustavimo samo '''med drsenjem'''. Če nas začne preobračati ali vrteti, potem je zaustavljanje skoraj nemogoče. Vendar se ne smemo vdati, ampak se poskušajmo prekobaliti na trebuh, ker je to edini položaj, ki kolikor toliko omogoča zaustavljanje.<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje6.jpg\|thumb\|center\|Položaj med zaustavljanjem (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Uporaba planinskih palic v kopnem<br> ===		=== Uporaba planinskih palic v kopnem<br> ===
Vrstica 63:		Vrstica 65:
	'''Palico držimo''' za ročaj. Glede uporabe jermenčkov je več različnih mnenj in pristopov, zato naj vsak izbere tisto, kar mu v danem položaju najbolj ustreza.		'''Palico držimo''' za ročaj. Glede uporabe jermenčkov je več različnih mnenj in pristopov, zato naj vsak izbere tisto, kar mu v danem položaju najbolj ustreza.

-	'''Planinske palice uporabljamo''' na tele načine<br>- Izmenično se opiramo na posamezno palico, pri tem pa se hkrati gibamo z nasprotnima okončinama (leva noga – desna roka). <br>- Opiramo na obe palici hkrati<br>	+	'''Planinske palice uporabljamo''' na tele načine<br>- Izmenično se opiramo na posamezno palico, pri tem pa se hkrati gibamo z nasprotnima okončinama (leva noga – desna roka).
		+
		+	[[Image:Gibanje7.jpg\|thumb\|center\|Hoja s palicami izmenično - enako število korakov. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>- Opiramo na obe palici hkrati<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje8.jpg\|thumb\|center\|Hoja z obema palicama - hkrati. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	- Pravilo treh opornih točk uporabljamo takrat, kadar je večja možnost zdrsa <br>		- Pravilo treh opornih točk uporabljamo takrat, kadar je večja možnost zdrsa <br>
		+
		+	[[Image:Gibanje9.jpg\|thumb\|center\|Hoja s palicami - pravilo treh opornih točk. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	- Opiranje na obe palici skupaj uporabljamo takrat, kadar grozi nevarnost zdrsa pri prečenju ali sestopanju<br>		- Opiranje na obe palici skupaj uporabljamo takrat, kadar grozi nevarnost zdrsa pri prečenju ali sestopanju<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje10.jpg\|thumb\|center\|Hoja s palicami - opiranje na obe palici skupaj. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	V praksi je najbolje, da uporabljamo vse štiri načine, odvisno od sveta, po katerem se gibljemo, razmer na njem in naše usposobljenosti. V prvih treh primerih postavljamo palice samo kakšnih 5–10 cm proč od svojega telesa.		V praksi je najbolje, da uporabljamo vse štiri načine, odvisno od sveta, po katerem se gibljemo, razmer na njem in naše usposobljenosti. V prvih treh primerih postavljamo palice samo kakšnih 5–10 cm proč od svojega telesa.

Andrej Bandelj ob 08:06, 15. maj 2013

2013-05-15T08:06:06Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:06, 15. maj 2013
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	Načelno se umakne tisti, ki gre gor, da gre tisti zgoraj lahko dol. Vendar je veliko bolj priporočljivo, da se umakne tisti, ki mu je bolj laže – trenutek, dva počaka na kraju, kjer se lahko brez težav in nevarnosti srečata vzpenjajoči in sestopajoči. To velja tudi takrat, ko se srečujemo na vodoravnih delih poti.<br>		Načelno se umakne tisti, ki gre gor, da gre tisti zgoraj lahko dol. Vendar je veliko bolj priporočljivo, da se umakne tisti, ki mu je bolj laže – trenutek, dva počaka na kraju, kjer se lahko brez težav in nevarnosti srečata vzpenjajoči in sestopajoči. To velja tudi takrat, ko se srečujemo na vodoravnih delih poti.<br>

-	[[Image:Gibanje1.jpg\|thumb\|center\|Medsebojna razdalja v skupini (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje1.jpg\|thumb\|center\|Medsebojna razdalja v skupini (Avtor: Branko Ivanek)]]

-	[[Image:Gibanje2.jpg\|thumb\|center\|Če imamo palice, mora biti medsebojna razdalja večja. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje2.jpg\|thumb\|center\|Če imamo palice, mora biti medsebojna razdalja večja. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	== Hoja v kopnem<br> ==		== Hoja v kopnem<br> ==

	Naš korak naj bo prožen, mehak. V načelu nogo redko povsem iztegnemo, ker tako ohranjamo prožnost in mehkost koraka. Izjemoma to lahko delamo tudi pri hoji navzgor. Načelno vedno stopimo na peto, se nato "povaljamo" prek podplata in se odrinemo s prsti. Pri tem na peto ne stopimo trdo, ampak mehko, s postopnim prenašanjem teže. Tudi odrivamo se mehko, ne sunkovito, da nam ne zdrsne oziroma pametneje porabljamo energijo. Tako hodimo po ravnem in, dokler ni prestrmo, tudi navzgor in navzdol.<br>		Naš korak naj bo prožen, mehak. V načelu nogo redko povsem iztegnemo, ker tako ohranjamo prožnost in mehkost koraka. Izjemoma to lahko delamo tudi pri hoji navzgor. Načelno vedno stopimo na peto, se nato "povaljamo" prek podplata in se odrinemo s prsti. Pri tem na peto ne stopimo trdo, ampak mehko, s postopnim prenašanjem teže. Tudi odrivamo se mehko, ne sunkovito, da nam ne zdrsne oziroma pametneje porabljamo energijo. Tako hodimo po ravnem in, dokler ni prestrmo, tudi navzgor in navzdol.<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje3.jpg\|thumb\|center\|Hoja po ravnem (peta - podplat - prsti) (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Hoja po poteh<br> ===		=== Hoja po poteh<br> ===

	Kadar hodimo po poteh, res hodimo po njih in ne ubirajmo bližnjic. Ko hodimo v breg, delajmo kratke korake, da noga ne zdrsne. Nagnimo se naprej, tako da je vpadnica težišča bliže prstom. Hodimo čim bolj normalno: stopimo na peto, prenesemo težo čez podplat na prste in se odrinemo.<br>		Kadar hodimo po poteh, res hodimo po njih in ne ubirajmo bližnjic. Ko hodimo v breg, delajmo kratke korake, da noga ne zdrsne. Nagnimo se naprej, tako da je vpadnica težišča bliže prstom. Hodimo čim bolj normalno: stopimo na peto, prenesemo težo čez podplat na prste in se odrinemo.<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje4.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzgor (težišče, sklonjenost) (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Pri sestopu velja enako pravilo: najbolje je, da stopamo na peto in težo prenesemo čez podplat na prste. Kolena morajo biti mehka, prožna, da amortizirajo sunke. Nikoli ne stopajmo na povsem iztegnjeno nogo, ampak naj bo vedno vsaj malo pokrčena, da se izognemo premočnim sunkom. '''Čim večja je strmina, tem krajši naj bodo koraki.''' Če je prestrmo za hojo z obrazom proti dolini, se obrnemo in gremo zadenjski. Pri tem si običajno pomagamo tudi z rokami – to pa je pravzaprav že plezanje.<br>		Pri sestopu velja enako pravilo: najbolje je, da stopamo na peto in težo prenesemo čez podplat na prste. Kolena morajo biti mehka, prožna, da amortizirajo sunke. Nikoli ne stopajmo na povsem iztegnjeno nogo, ampak naj bo vedno vsaj malo pokrčena, da se izognemo premočnim sunkom. '''Čim večja je strmina, tem krajši naj bodo koraki.''' Če je prestrmo za hojo z obrazom proti dolini, se obrnemo in gremo zadenjski. Pri tem si običajno pomagamo tudi z rokami – to pa je pravzaprav že plezanje.<br>

	Pri hoji po poteh stopajmo vedno čim bolj po sredi poti. Če pa vodi pot prečno na pobočje – to je v strminah običajno – pa obvezno stopajmo po notranjem robu poti. Hoja po spodnjem robu poti je lahko zelo nevarna, saj spodnji rob poti velikokrat ni dovolj utrjen, pod obremenitvijo lahko popusti in tako lahko zdrsnemo. Večja je tudi nevarnost proženja kamenja.<br>		Pri hoji po poteh stopajmo vedno čim bolj po sredi poti. Če pa vodi pot prečno na pobočje – to je v strminah običajno – pa obvezno stopajmo po notranjem robu poti. Hoja po spodnjem robu poti je lahko zelo nevarna, saj spodnji rob poti velikokrat ni dovolj utrjen, pod obremenitvijo lahko popusti in tako lahko zdrsnemo. Večja je tudi nevarnost proženja kamenja.<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje5.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzdol (težišče, sklonjenost) (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Hoja po brezpotju<br> ===		=== Hoja po brezpotju<br> ===

Andrej Bandelj ob 08:02, 15. maj 2013

2013-05-15T08:02:49Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:02, 15. maj 2013
Vrstica 20:		Vrstica 20:

	Načelno se umakne tisti, ki gre gor, da gre tisti zgoraj lahko dol. Vendar je veliko bolj priporočljivo, da se umakne tisti, ki mu je bolj laže – trenutek, dva počaka na kraju, kjer se lahko brez težav in nevarnosti srečata vzpenjajoči in sestopajoči. To velja tudi takrat, ko se srečujemo na vodoravnih delih poti.<br>		Načelno se umakne tisti, ki gre gor, da gre tisti zgoraj lahko dol. Vendar je veliko bolj priporočljivo, da se umakne tisti, ki mu je bolj laže – trenutek, dva počaka na kraju, kjer se lahko brez težav in nevarnosti srečata vzpenjajoči in sestopajoči. To velja tudi takrat, ko se srečujemo na vodoravnih delih poti.<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje1.jpg\|thumb\|center\|Medsebojna razdalja v skupini (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje2.jpg\|thumb\|center\|Če imamo palice, mora biti medsebojna razdalja večja. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	== Hoja v kopnem<br> ==		== Hoja v kopnem<br> ==
Vrstica 209:		Vrstica 213:
	Ko se začne na derezah nabirati sneg, jih otrkavamo tako, da pri vsakem koraku, ko je noga v zraku, udarimo z ratiščem cepina po robu derez oziroma podplatu čevlja.		Ko se začne na derezah nabirati sneg, jih otrkavamo tako, da pri vsakem koraku, ko je noga v zraku, udarimo z ratiščem cepina po robu derez oziroma podplatu čevlja.

-	=== Uporaba derez<br> ===	+	=== Uporaba derez<br> ===

	Ko postane sneg pretrd in pregladek podplati čevljev po navadi ne dajejo več ustrezne opore za varen korak. V takem primeru moramo uporabljati dereze. Pri tem naj nam bo osnovno vodilo: – če imamo dereze na nogah, imejmo cepin v rokah!		Ko postane sneg pretrd in pregladek podplati čevljev po navadi ne dajejo več ustrezne opore za varen korak. V takem primeru moramo uporabljati dereze. Pri tem naj nam bo osnovno vodilo: – če imamo dereze na nogah, imejmo cepin v rokah!
Vrstica 217:		Vrstica 221:
	Z nogami moramo hoditi dovolj na široko, da si ne zatikamo derez za gamaše oziroma hlačnice. Pri tem je pomembno, da ne hodimo po "kurje", to je, da med premikanjem noge ne obračamo podplata navznoter, ampak da hodimo na široko.		Z nogami moramo hoditi dovolj na široko, da si ne zatikamo derez za gamaše oziroma hlačnice. Pri tem je pomembno, da ne hodimo po "kurje", to je, da med premikanjem noge ne obračamo podplata navznoter, ampak da hodimo na široko.

-	Podplat mora biti vzporeden s strmino, zato zobe postavljamo pravokotno na podlago. Pri tem morajo prijeti najmanj vsi vmesni in zadnji zobje. Ko to ne gre več, stopamo na sprednje zobe.	+	Podplat mora biti vzporeden s strmino, zato zobe postavljamo pravokotno na podlago. Pri tem morajo prijeti najmanj vsi vmesni in zadnji zobje. Ko to ne gre več, stopamo na sprednje zobe.

-	Z derezami nikoli ne skačemo!	+	Z derezami nikoli ne skačemo!

-	Če je sneg dovolj mehak, da se predira, potem hodimo z derezami enako, kot da jih ne bi imeli – stopinje delamo vodoravno, torej postavljamo dereze na tla vodoravno.	+	Če je sneg dovolj mehak, da se predira, potem hodimo z derezami enako, kot da jih ne bi imeli – stopinje delamo vodoravno, torej postavljamo dereze na tla vodoravno.

-	Hoja	+	Hoja

-	Dokler je pobočje položno, hodimo navzgor normalno. Dereze postavljamo, hodimo, vzporedno. Ko postaja pobočje strmejše, lahko hodimo v ključih navzgor vzporedno. Naslednji način je hoja v obliki polovične ali cele črke V ("polovični V" ali "celi V"). Pri tem v strmejšem svetu običajno stopimo naravnost navzgor na prednje zobe, z drugo nogo pa poševno na vse zobe – hoja v "polovičnem V-ju". Če pa stopamo z nogami poševno zunaj smeri hoje, je to hoja v "celem V-ju". Ko postane svet še strmejši, gremo spet naravnost navzgor, vendar tokrat samo po prednjih zobeh derez. Telo naj bo čim bolj pokonci, kolena pa upognjena. Vpadnica težišča naj bi bila nekaj centimetrov pred prednjimi zobmi derez.	+	Dokler je pobočje položno, hodimo navzgor normalno. Dereze postavljamo, hodimo, vzporedno. Ko postaja pobočje strmejše, lahko hodimo v ključih navzgor vzporedno. Naslednji način je hoja v obliki polovične ali cele črke V ("polovični V" ali "celi V"). Pri tem v strmejšem svetu običajno stopimo naravnost navzgor na prednje zobe, z drugo nogo pa poševno na vse zobe – hoja v "polovičnem V-ju". Če pa stopamo z nogami poševno zunaj smeri hoje, je to hoja v "celem V-ju". Ko postane svet še strmejši, gremo spet naravnost navzgor, vendar tokrat samo po prednjih zobeh derez. Telo naj bo čim bolj pokonci, kolena pa upognjena. Vpadnica težišča naj bi bila nekaj centimetrov pred prednjimi zobmi derez.

-	Dokler je pobočje dovolj položno, ga prečimo normalno – noge postavljamo vzporedno. Pri tem morajo prijeti vsi vmesni in končni zobje na obeh straneh dereze. Če stopimo samo na eno vrsto zob, je zelo možno, da nam bo zdrsnilo. Ko postane pobočje prestrmo, hodimo v obliki polovične črke V. Pri tem postavljamo nogo, ki je zunaj smeri gibanja, proti strmini, tako da primejo prednji zobje. Če jo postavimo na drugo stran – od strmine – morajo prijeti vsi zobje. Če pa postane pobočje prestrmo, ga prečimo na prednjih zobeh derez.	+	Dokler je pobočje dovolj položno, ga prečimo normalno – noge postavljamo vzporedno. Pri tem morajo prijeti vsi vmesni in končni zobje na obeh straneh dereze. Če stopimo samo na eno vrsto zob, je zelo možno, da nam bo zdrsnilo. Ko postane pobočje prestrmo, hodimo v obliki polovične črke V. Pri tem postavljamo nogo, ki je zunaj smeri gibanja, proti strmini, tako da primejo prednji zobje. Če jo postavimo na drugo stran – od strmine – morajo prijeti vsi zobje. Če pa postane pobočje prestrmo, ga prečimo na prednjih zobeh derez.

-	Navzdol	+	Navzdol

-	Pri hoji navzdol naredimo korak tako, da najprej narahlo stopimo na petne zobe, povečamo pritisk in nato stopimo na vse zobe. Na začetku koraka je kot med derezo in pobočjem manjši od 20º. Nato moramo stopiti na vse zobe! Pri tem imamo cepin ali v eni roki ali pa v obeh v drži za zaustavljanje. Lahko hodimo vzporedno ali postavljamo noge tako, da oblikujemo polovični ali pa celi V.	+	Pri hoji navzdol naredimo korak tako, da najprej narahlo stopimo na petne zobe, povečamo pritisk in nato stopimo na vse zobe. Na začetku koraka je kot med derezo in pobočjem manjši od 20º. Nato moramo stopiti na vse zobe! Pri tem imamo cepin ali v eni roki ali pa v obeh v drži za zaustavljanje. Lahko hodimo vzporedno ali postavljamo noge tako, da oblikujemo polovični ali pa celi V.

	Ko postane pobočje prestrmo ali se ne počutimo varne, se obrnemo z obrazom proti pobočju in sestopamo ritensko.<br>		Ko postane pobočje prestrmo ali se ne počutimo varne, se obrnemo z obrazom proti pobočju in sestopamo ritensko.<br>

-	===== Viri in literatura: <br> =====	+	===== Viri in literatura: <br> =====

-	Prispevek prenešen iz: ''Pollak, B., 2011: Gibanje v gorah. Planinska šola, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, 350 str.<br>''	+	Prispevek prenešen iz: ''Pollak, B., 2011: Gibanje v gorah. Planinska šola, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, 350 str.<br>''

	''Ažman, M. s sodelavci 2001: Mentor planinske skupine, Ljubljana<br>Bele, J: 2000: Proti vrhovom, Ljubljana<br>Mlač, B. 1999: Oprema za gore in stene, Ljubljana''<br>		''Ažman, M. s sodelavci 2001: Mentor planinske skupine, Ljubljana<br>Bele, J: 2000: Proti vrhovom, Ljubljana<br>Mlač, B. 1999: Oprema za gore in stene, Ljubljana''<br>

Andrej Bandelj ob 10:26, 13. maj 2013

2013-05-13T10:26:24Z

Prikaži spremembe

Andrej Bandelj ob 10:22, 13. maj 2013

2013-05-13T10:22:20Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:22, 13. maj 2013
Vrstica 119:		Vrstica 119:
	=== Hoja v trdem snegu<br> ===		=== Hoja v trdem snegu<br> ===

-	V trdem snegu hodimo brez derez samo toliko časa, dokler lahko naredimo dovolj veliko stopinjo (vsaj za pol podplata). Ko tega ne moremo več ali bi zahtevalo preveč moči, si navežemo dereze (cepin imamo tako in tako že v rokah!)	+	V trdem snegu hodimo brez derez samo toliko časa, dokler lahko naredimo dovolj veliko stopinjo (vsaj za pol podplata). Ko tega ne moremo več ali bi zahtevalo preveč moči, si navežemo dereze (cepin imamo tako in tako že v rokah!)

-	Dokler je strmina znosna, do 20º, gremo lahko naravnost navzgor in stopamo z vsem podplatom. Če je sneg pretrd, da bi naredili v strmino stopinjo za cel podplat, jo lahko naredimo najmanj za pol podplata. Pri malo večji strmini lahko hodimo tako, da postavljamo eno nogo v smeri gibanja, drugo pa postrani – oblikujemo "polovični V". Pri tem nekaj časa postavljamo postrani eno, nato pa drugo nogo.	+	Dokler je strmina znosna, do 20º, gremo lahko naravnost navzgor in stopamo z vsem podplatom. Če je sneg pretrd, da bi naredili v strmino stopinjo za cel podplat, jo lahko naredimo najmanj za pol podplata. Pri malo večji strmini lahko hodimo tako, da postavljamo eno nogo v smeri gibanja, drugo pa postrani – oblikujemo "polovični V". Pri tem nekaj časa postavljamo postrani eno, nato pa drugo nogo.

	Hodimo lahko tudi v ključih, da izmenično obremenjujemo noge. Pri tem moramo biti na ovinkih posebno pazljivi, da ne zdrsnemo. Ko postane tako strmo, da bi skoraj že morali začeti uporabljati še roke, gremo lahko spet naravnost navzgor, vendar s cepinom. Stopinje delajmo s prednjim delom čevljev, globoke morajo biti vsaj pol čevlja.		Hodimo lahko tudi v ključih, da izmenično obremenjujemo noge. Pri tem moramo biti na ovinkih posebno pazljivi, da ne zdrsnemo. Ko postane tako strmo, da bi skoraj že morali začeti uporabljati še roke, gremo lahko spet naravnost navzgor, vendar s cepinom. Stopinje delajmo s prednjim delom čevljev, globoke morajo biti vsaj pol čevlja.

-	Stopinje delamo tako, da pri hoji navzgor ali pri prečenju z obrazom proti strmini zabijamo prednji del čevlja v sneg, pri prečenju oziroma hoji poševno navzgor pa s prednjim stranskim robom čevlja, ki je na zgornji strani, zarežemo v pobočje.	+	Stopinje delamo tako, da pri hoji navzgor ali pri prečenju z obrazom proti strmini zabijamo prednji del čevlja v sneg, pri prečenju oziroma hoji poševno navzgor pa s prednjim stranskim robom čevlja, ki je na zgornji strani, zarežemo v pobočje.

	Dokler je pobočje položno, prečimo normalno, korak za korakom, s tem da z robom podplata zarezujemo stopinje. Te naj bodo velike najmanj za polovico širine podplata. Če pa postane prestrmo, se obrnemo z obrazom proti strmini in gremo tako, da s prednjim delom čevljev delamo stopinje. Te naj bodo globoke vsaj za polovico dolžine čevlja. Premikamo se tako, da nog ne križamo, ampak postavimo naprej najprej eno in ji nato priključimo drugo.		Dokler je pobočje položno, prečimo normalno, korak za korakom, s tem da z robom podplata zarezujemo stopinje. Te naj bodo velike najmanj za polovico širine podplata. Če pa postane prestrmo, se obrnemo z obrazom proti strmini in gremo tako, da s prednjim delom čevljev delamo stopinje. Te naj bodo globoke vsaj za polovico dolžine čevlja. Premikamo se tako, da nog ne križamo, ampak postavimo naprej najprej eno in ji nato priključimo drugo.

-	Pri hoji navzdol delamo stopinje s peto tako, da zabijemo peto v pobočje. Zabijanje pete izvajamo v približno vodoravnem položaju. Če je pobočje strmejše, se obrnemo in sestopamo zadenjsko, stopinje pa delamo s prednjim delom čevljev. <br>	+	Pri hoji navzdol delamo stopinje s peto tako, da zabijemo peto v pobočje. Zabijanje pete izvajamo v približno vodoravnem položaju. Če je pobočje strmejše, se obrnemo in sestopamo zadenjsko, stopinje pa delamo s prednjim delom čevljev. <br>

-	=== Hoja v skorjastem snegu<br> ===	+	=== Hoja v skorjastem snegu<br> ===

-	Če je skorja dovolj trdna, da nas drži, potem hodimo po njej kot po trdem snegu. Če se predira, je hoja po takem snegu ena najnapornejših. Če že moramo hoditi po njem, potem z vsakim korakom najprej prebijemo skorjo in šele nato stopimo z vso težo. <br>	+	Če je skorja dovolj trdna, da nas drži, potem hodimo po njej kot po trdem snegu. Če se predira, je hoja po takem snegu ena najnapornejših. Če že moramo hoditi po njem, potem z vsakim korakom najprej prebijemo skorjo in šele nato stopimo z vso težo. <br>

-	=== Zaustavljanje zdrsa<br> ===	+	=== Zaustavljanje zdrsa<br> ===

-	Če nam v snegu zdrsne in začnemo drseti, se takoj vrzimo na trebuh in začnimo zavirati s komolci in koleni, ki jih razširimo, da imamo večjo stabilnost. Če nas začne vrteti, razširimo noge in roke, da preprečimo vrtenje, nato pa se prevrzimo na trebuh in porinimo kolena in komolce v sneg. Ko se hitrost zmanjša, lahko potisnemo tudi podplate čevljev v sneg. Če bi to naredili pri večji hitrosti, bi nas lahko obrnilo na hrbet in bi se začeli kotaliti.<br>	+	Če nam v snegu zdrsne in začnemo drseti, se takoj vrzimo na trebuh in začnimo zavirati s komolci in koleni, ki jih razširimo, da imamo večjo stabilnost. Če nas začne vrteti, razširimo noge in roke, da preprečimo vrtenje, nato pa se prevrzimo na trebuh in porinimo kolena in komolce v sneg. Ko se hitrost zmanjša, lahko potisnemo tudi podplate čevljev v sneg. Če bi to naredili pri večji hitrosti, bi nas lahko obrnilo na hrbet in bi se začeli kotaliti.<br>

-	=== Uporaba planinskih palic v snegu<br> ===	+	=== Uporaba planinskih palic v snegu<br> ===

-	Vse, kar je bilo napisano o uporabi planinskih palic v kopnem, načelno velja tudi v snegu, saj uporabljamo iste planinske palice. Pri tem je zelo zaželeno, da so krpljice malo večje in gibljive. V zelo globokem snegu primemo obe palici na sredi in jih potiskamo kot dodatno oporo vodoravno v sneg pred seboj, da se manj pogreznemo.	+	Vse, kar je bilo napisano o uporabi planinskih palic v kopnem, načelno velja tudi v snegu, saj uporabljamo iste planinske palice. Pri tem je zelo zaželeno, da so krpljice malo večje in gibljive. V zelo globokem snegu primemo obe palici na sredi in jih potiskamo kot dodatno oporo vodoravno v sneg pred seboj, da se manj pogreznemo.

-	Če je sneg trši, vendar še vedno dovolj mehak za utiranje dobrih stopinj, damo obe palici skupaj. Z eno roko primemo oba ročaja, z drugo pa palici 20 do 40 cm nad krpljicama, ju zapičimo na zgornji strani pobočja in se opiramo na obe skupaj. Hodimo tako, da zapičimo obe palici, se opremo nanju, naredimo korak ali dva, se dobro ustopimo, premestimo palici naprej, ju zapičimo, se spet opremo nanju in naredimo korak, dva. To ponavljamo, dokler prečimo.<br>	+	Če je sneg trši, vendar še vedno dovolj mehak za utiranje dobrih stopinj, damo obe palici skupaj. Z eno roko primemo oba ročaja, z drugo pa palici 20 do 40 cm nad krpljicama, ju zapičimo na zgornji strani pobočja in se opiramo na obe skupaj. Hodimo tako, da zapičimo obe palici, se opremo nanju, naredimo korak ali dva, se dobro ustopimo, premestimo palici naprej, ju zapičimo, se spet opremo nanju in naredimo korak, dva. To ponavljamo, dokler prečimo.<br>

-	=== Uporaba krpelj<br> ===	+	=== Uporaba krpelj<br> ===

	Kadar je sneg globok in se močno udira, pa nimamo smuči, pridejo zelo prav tudi krplje. Uporabljamo jih predvsem v mokrem ali suhem mehkem snegu ter v skorjastem snegu, v katerem bi se nam brez njih veliko bolj udiralo. Poleg tega nam krplje precej povečajo tudi stabilnost.		Kadar je sneg globok in se močno udira, pa nimamo smuči, pridejo zelo prav tudi krplje. Uporabljamo jih predvsem v mokrem ali suhem mehkem snegu ter v skorjastem snegu, v katerem bi se nam brez njih veliko bolj udiralo. Poleg tega nam krplje precej povečajo tudi stabilnost.

-	Osnovno gibanje krpelj je vlečenje, podobno kot pri turnih smučeh. Z nogo samo toliko dvignemo krpljo, da jo potegnemo tik nad površino snega naprej. Nato jo postavimo na sneg in prenesemo težo nanjo. Pri tem morajo biti noge seveda dovolj narazen, da ne zadevamo s krpljo ob krpljo ali celo nogo.<br>	+	Osnovno gibanje krpelj je vlečenje, podobno kot pri turnih smučeh. Z nogo samo toliko dvignemo krpljo, da jo potegnemo tik nad površino snega naprej. Nato jo postavimo na sneg in prenesemo težo nanjo. Pri tem morajo biti noge seveda dovolj narazen, da ne zadevamo s krpljo ob krpljo ali celo nogo.<br>

-	=== Uporaba cepina ===	+	=== Uporaba cepina ===

-	~~=== <br><br> ===~~	+	Cepin je prva stvar, ki jo potrebujemo za varnejšo hojo po strmejših snežnih ali ledenih, pa tudi travnatih pobočjih. Seveda ga moramo znati pravilno uporabljati.

-	~~=== <br><br> ===~~	+	'''Dolžina'''

-	~~<br>~~	+	Ustrezno dolžino cepina lahko določamo na več načinov. Na primer: primemo spodnji del glave cepina (to je tisti pri ratišču) s sredincem in kazalcem in povsem spustimo roko. Konica cepina mora segati od tal pa do zgornjega roba planinskih čevljev.

-	<br>	+	Drug način je, da primemo glavo cepina, stegnemo roko in usmerimo konico cepina proti svoji pazduhi. Cepin je prave dolžine, če se njegova konica pri povsem iztegnjeni roki ravno še dotika našega telesa oziroma ni predaleč (0–10 cm) od njega.<br>'''Nošenje'''

-	=== <br><br> ===	+	Kadar cepina ne uporabljamo oziroma ga imamo v roki, ga nosimo na nahrbtniku: zataknjenega za naramnice ali pa privezanega na zunanji strani nahrbtnika.
		+
		+	'''Držanje'''
		+
		+	Cepin pritrdimo nase z varovalno zanko, ki jo nataknemo na zapestje, in obvezno potisnemo varovalko čim bliže zapestju, tako da varovalka stisne zanko. Tako preprečimo, da bi nam cepin zaradi ohlapne zanke zdrsnil z zapestja.
		+
		+	Cepin lahko držimo z desno ali levo roko. Med hojo držimo cepin tako, da pride palec na začetek lopatice, prsti pa na začetek okla; pri tem je lopatica obrnjena v smer naše hoje. Vrh (konica) okla mora biti obrnjen stran od telesa (nazaj), zanka ovita okoli zapestja, varovalka pa čim bliže zapestju. Taka drža omogoča najhitrejšo reakcijo pri zdrsu, zanka in varovalka pa preprečujeta, da bi cepin izgubili. Pri tem z roko držimo tudi obroček zanke, ki je tik ob glavi cepina. Sama zanka gre na zapestje z zunanje strani, torej tiste, ki je stran od našega telesa. Tako gre ob zdrsu, če nam potegne glavo cepina iz roke, zanka čez glavo cepina na naše zapestje.
		+
		+	'''Uporaba cepina pri hoji'''
		+
		+	'''Hoja navzgor, prečenje'''
		+
		+	Kadar hodimo po ravnem ali zmerno nagnjenem pobočju, lahko cepin uporabljamo kot običajno palico. Pri tem ga držimo tako, da je lopatica obrnjena v smer hoje, okel pa nazaj in stran od telesa.
		+
		+	Kadar hodimo naravnost navzgor po strmem pobočju, zapičimo cepin navpično oziroma tako, da je kot med zamišljeno črto, ki je pravokotna na pobočje, in cepinom 15º do 30º večji od pravega kota (90º) proti pobočju. Preizkusimo, če cepin dobro drži, in nato naredimo korak, dva. Ko trdno stojimo, izpulimo cepin in ga zapičimo više. In tako naprej: kadar mirujemo, premikamo cepin, kadar se držimo za cepin, hodimo. Tako se ves čas varujemo, da ne bi zdrsnili predaleč, ob tem pa si še z rokami (cepinom) pomagamo pri napredovanju. Pri tem lahko cepin držimo tudi z obema rokama in ga zapikujemo predse.
		+
		+	Kadar prečimo pobočje in je nevarnost zdrsa, držimo cepin običajno v roki, ki je na zgornji strani. Cepin zapičimo čim globlje navpično oziroma pod kotom 5–15º od navpičnice proti pobočju, naredimo korak, dva, in ko dobro stojimo, izpulimo cepin in ga spet zapičimo naprej. To ponavljajmo, dokler ne pridemo čez strmo pobočje.
		+
		+	Če pobočje ni preveč strmo, se na cepin (konico) lahko samo opiramo, vedno pripravljeni, da ga v trenutku zdrsa zapičimo čim globlje, se nanj ujamemo in tako ustavimo.
		+
		+	Drugi način prečenja pobočij je, da držimo cepin (glavo) z roko, ki je na spodnji strani, z drugo roko pa držimo ratišče in z naslanjanjem konice na pobočje vzdržujemo ravnotežje. Ta način je ustrezen, če nismo navajeni ustavljanja cepina z obema rokama enako. Tako držimo cepin vedno z isto roko. Kadar je ta na zgornji strani, zapikujemo ratišče – kot pri prvem načinu, če pa je ta roka na spodnji strani, potem uporabimo drugi način – držimo cepin z obema rokama.
		+
		+	'''Hoja navzdol'''
		+
		+	Če je strmina majhna in sneg mehak, držimo cepin v roki in si z njim pomagamo po potrebi. Če je strmina večja in sneg trši, ga uporabljamo podobno kot pri hoji navzgor. Ko je strmina prehuda ali se ne počutimo dobro, če gledamo v globino, se obrnemo in sestopamo zadenjsko. Pri tem se varujemo z oklom ali ratiščem: zapičimo okel (ratišče) sestopimo korak, dva, se dobro ustopimo, potegnemo cepin iz snega in ga spet zapičimo niže. Nato spet sestopimo korak, dva, varno stopimo itn. Pri tem moramo paziti, da pri potegu okla oziroma ratišča iz snega ne izgubimo ravnotežja.
		+
		+	Lahko sestopamo tako, da držimo cepin v pravilnem položaju za zaustavljanje z oklom v stalni preži, da bi se pri morebitnem zdrsu takoj ustrezno odzvali.
		+
		+	'''Uporaba cepina za zaustavljanje pri zdrsu'''
		+
		+	Pri zdrsu je najpomembnejše to, da se čim prej ustavimo. Glede na vrsto snega si pri tem pomagamo z ratiščem ali oklom.
		+
		+	'''Zaustavljanje z ratiščem:'''
		+
		+	V trenutku zdrsa zabijemo ratišče čim globlje v sneg in se držeč za glavo cepina ustavimo. Če smo ratišče premalo zabili, nam ga po navadi izpuli. Takrat se takoj obrnemo na trebuh in se poskusimo zaustaviti z oklom.
		+
		+	'''Zaustavljanje z oklom:'''
		+
		+	Že v trenutku zdrsa zgrabimo cepin v pravilen položaj za ustavljanje, če ga že prej ne držimo tako. Z eno roko držimo glavo z oklom od sebe, tako da so prsti na glavi oziroma že bolj na lopatki, palec pa pod lopatko. Z drugo roko držimo cepin približno 7–13 cm od konice; pri tem mora biti cepin nekoliko prečno na naše telo (konica in lopatka stran od telesa, da zmanjšamo možnost poškodb). Čim prej se obrnemo na trebuh z glavo navzgor, ves čas pa držimo cepin z obema rokama in si tako tudi z njim pomagamo pri obračanju na trebuh. Nato zaviramo drsenje s postopnim potiskanjem okla v sneg. Pri tem se poskusimo na cepin čim prej uleči in pritisniti nanj z večino svoje teže, tako da je učinek zaviranja večji. Navadno je sila zaviranja tako velika, da nam raztegne roke; čim prej jih moramo skrčiti in se uleči na cepin. Noge morajo biti razkrečene, da zmanjšamo možnost obračanja, in čevlji, tudi če nimamo derez na njih, dvignjeni od tal. To je še toliko pomembnejše, če so na čevljih dereze, ker se pri drsenju lahko zataknejo v sneg in nas obrne, nato pa se začnemo kotaliti. Šele ko se hitrost močno zmanjša, lahko začnemo zavirati tudi s čevlji, ko pa je hitrost majhna, se lahko dokončno ustavimo tudi z derezami.
		+
		+	Največ zdrsov se zgodi med prečenjem. Cepin držimo v pravilnem položaju in se obrnemo na trebuh (pri tem si lahko pomagamo tudi z ratiščem). Nato je postopek enak kot pri "zaustavljanju z oklom".
		+
		+	Podobno ravnamo tudi pri zdrsih po hrbtu ali naprej – najprej pravilno primemo cepin (če ga že ne držimo), se obrnemo na trebuh in zaviramo z oklom.
		+
		+	'''Uporaba cepina za otrkavanje derez'''
		+
		+	Ko se začne na derezah nabirati sneg, jih otrkavamo tako, da pri vsakem koraku, ko je noga v zraku, udarimo z ratiščem cepina po robu derez oziroma podplatu čevlja.
		+
		+	<br><br>
		+
		+	=== <br><br> ===
		+
		+	=== <br><br> ===
		+
		+	<br>
		+
		+	<br>
		+
		+	=== <br><br> ===

	=== <br><br> ===		=== <br><br> ===

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:17, 16. maj 2013
Vrstica 83:		Vrstica 83:
	Kadar palic ne rabimo, jih lahko pripnemo za stranske jermenčke na nahrbtnik. Pri tem potegnemo jermenčka čez ročaj, da držita palici na mestu. <br>		Kadar palic ne rabimo, jih lahko pripnemo za stranske jermenčke na nahrbtnik. Pri tem potegnemo jermenčka čez ročaj, da držita palici na mestu. <br>

-	[[Image:Gibanje11.jpg\|thumb\|center\|Shranitev palic za stranske jermenčke. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje11.jpg\|thumb\|center\|Shranitev palic za stranske jermenčke. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''VAŽNO! Zavedati se moramo, da so palice lahko samo ne ravno najboljša preventiva pred zdrsom. Pri zdrsu na gladki in trdi podlagi pa se z njimi NE MOREMO učinkovito ustaviti. '''<br>		'''VAŽNO! Zavedati se moramo, da so palice lahko samo ne ravno najboljša preventiva pred zdrsom. Pri zdrsu na gladki in trdi podlagi pa se z njimi NE MOREMO učinkovito ustaviti. '''<br>
Vrstica 95:		Vrstica 95:
	Pri plezanju si velja dobro zapomniti in tudi dosledno izvajati pet osnovnih pravil, ki so vsa enako pomembna: '''1. Pravilo »plezanja« z očmi. 2. Pravilo pravilne telesne drže. 3. Pravilo preizkušanja oprimkov in stopov. 4. Pravilo pravilnega obremenjevanja oprimkov in stopov. 5. Pravilo treh opornih točk.'''		Pri plezanju si velja dobro zapomniti in tudi dosledno izvajati pet osnovnih pravil, ki so vsa enako pomembna: '''1. Pravilo »plezanja« z očmi. 2. Pravilo pravilne telesne drže. 3. Pravilo preizkušanja oprimkov in stopov. 4. Pravilo pravilnega obremenjevanja oprimkov in stopov. 5. Pravilo treh opornih točk.'''

-	'''[[Image:Gibanje12.jpg\|thumb\|center\|Osnovna pravila plezanja. (Avtor: Branko Ivanek)]].'''	+	'''[[Image:Gibanje12.jpg\|thumb\|center\|Osnovna pravila plezanja. (Avtor: Branko Ivanek)]].'''

	Vedno si v naprej '''ogledamo''', kje in kako se bomo gibali – '''"plezamo z očmi"'''. Najprej pregledamo vso smer, v kateri se bomo gibali, nato pregledamo smer do naslednjega stojišča, varovališča, mesta za počitek, nato naslednjih nekaj metrov in končno naslednji meter oziroma mesto, na katero bomo stopili, se prijeli. Pri tem iščemo primerne razčlembe za roke in noge in jim poskušamo že s pogledom oceniti tudi trdnost. Vedno moramo videti in vedeti vsaj za nekaj metrov vnaprej, kje bomo šli oziroma plezali.		Vedno si v naprej '''ogledamo''', kje in kako se bomo gibali – '''"plezamo z očmi"'''. Najprej pregledamo vso smer, v kateri se bomo gibali, nato pregledamo smer do naslednjega stojišča, varovališča, mesta za počitek, nato naslednjih nekaj metrov in končno naslednji meter oziroma mesto, na katero bomo stopili, se prijeli. Pri tem iščemo primerne razčlembe za roke in noge in jim poskušamo že s pogledom oceniti tudi trdnost. Vedno moramo videti in vedeti vsaj za nekaj metrov vnaprej, kje bomo šli oziroma plezali.
Vrstica 107:		Vrstica 107:
	Oprimke in stope obremenjujmo samo toliko, kolikor je treba. Ne vlečemo jih iz stene, ne obešamo se nanje brez potrebe. Zgodi se, da stop ali oprimek v določeni smeri obremenitve dobro drži, v drugi smeri pa se takoj izpuli.		Oprimke in stope obremenjujmo samo toliko, kolikor je treba. Ne vlečemo jih iz stene, ne obešamo se nanje brez potrebe. Zgodi se, da stop ali oprimek v določeni smeri obremenitve dobro drži, v drugi smeri pa se takoj izpuli.

-	[[Image:Gibanje13.jpg\|thumb\|center\|Vzvodno preizkušanje oprimka. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje13.jpg\|thumb\|center\|Vzvodno preizkušanje oprimka. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Med plezanjem moramo biti v stiku s steno (se držati, stati), biti nanjo pritrjeni z najmanj '''tremi opornimi točkami''' in premikati samo eno okončino. Nikakor pa ne smemo premikati obeh rok ali obeh nog ali ene roke in ene noge hkrati. To pomeni, da se gibljemo tako, da od vseh štirih okončin v vsakem trenutku premikamo samo eno, preostale tri pa mirujejo. Če zdrsnemo na enem oprimku ali stopu ali se en oprimek ali stop utrga, je tako večja verjetnost, da bomo obstali na preostalih dveh.		Med plezanjem moramo biti v stiku s steno (se držati, stati), biti nanjo pritrjeni z najmanj '''tremi opornimi točkami''' in premikati samo eno okončino. Nikakor pa ne smemo premikati obeh rok ali obeh nog ali ene roke in ene noge hkrati. To pomeni, da se gibljemo tako, da od vseh štirih okončin v vsakem trenutku premikamo samo eno, preostale tri pa mirujejo. Če zdrsnemo na enem oprimku ali stopu ali se en oprimek ali stop utrga, je tako večja verjetnost, da bomo obstali na preostalih dveh.
Vrstica 137:		Vrstica 137:
	Če je snega čez kolena, si pomagamo, da se ne udiramo pregloboko tako, da premaknemo nogo naprej in se s kolenom naslonimo na sneg.		Če je snega čez kolena, si pomagamo, da se ne udiramo pregloboko tako, da premaknemo nogo naprej in se s kolenom naslonimo na sneg.

-	[[Image:Gibanje14.jpg\|thumb\|center\|Hoja po nizkem, mehkem in suhem snegu. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje14.jpg\|thumb\|center\|Hoja po nizkem, mehkem in suhem snegu. (Avtor: Branko Ivanek)]]

-	[[Image:Gibanje15.jpg\|thumb\|center\|S kolenom se naslonimo na sneg. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje15.jpg\|thumb\|center\|S kolenom se naslonimo na sneg. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Če je snega še več, do pasu ali celo čez, potem se pri gaženju z vsem telesom naslonimo naprej in tako vsaj malo potlačimo sneg. Vendar se je v takem primeru zelo pametno vprašati, ali ni nadaljevanje ture zaradi prevelike količine nepredelanega snega prenevarno in bi nas lahko odnesel plaz.		Če je snega še več, do pasu ali celo čez, potem se pri gaženju z vsem telesom naslonimo naprej in tako vsaj malo potlačimo sneg. Vendar se je v takem primeru zelo pametno vprašati, ali ni nadaljevanje ture zaradi prevelike količine nepredelanega snega prenevarno in bi nas lahko odnesel plaz.
Vrstica 146:		Vrstica 146:

	Vse prej napisano velja za hojo navzgor, prečenje in hojo navzdol. Pri tem upoštevajmo nenapisano pravilo, da pri hoji navzdol naredimo drugo gaz, da tako olajšamo tistim, ki se še vzpenjajo, hojo navzgor. Če pa že sestopamo po gazi za vzpon, se po njej ne dričamo, ampak stopamo v že narejene stopinje. <br>		Vse prej napisano velja za hojo navzgor, prečenje in hojo navzdol. Pri tem upoštevajmo nenapisano pravilo, da pri hoji navzdol naredimo drugo gaz, da tako olajšamo tistim, ki se še vzpenjajo, hojo navzgor. Če pa že sestopamo po gazi za vzpon, se po njej ne dričamo, ampak stopamo v že narejene stopinje. <br>
		+
		+	[[Image:Gibanje16.jpg\|thumb\|center\|Hoja v zelo globokem, suhem in mehkem snegu. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>

	=== Hoja v trdem snegu<br> ===		=== Hoja v trdem snegu<br> ===

	V trdem snegu hodimo brez derez samo toliko časa, dokler lahko naredimo dovolj veliko stopinjo (vsaj za pol podplata). Ko tega ne moremo več ali bi zahtevalo preveč moči, si navežemo dereze (cepin imamo tako in tako že v rokah!)		V trdem snegu hodimo brez derez samo toliko časa, dokler lahko naredimo dovolj veliko stopinjo (vsaj za pol podplata). Ko tega ne moremo več ali bi zahtevalo preveč moči, si navežemo dereze (cepin imamo tako in tako že v rokah!)
		+
		+	[[Image:Gibanje17.jpg\|thumb\|center\|Stopinja mora biti vodoravna. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>

	Dokler je strmina znosna, do 20º, gremo lahko naravnost navzgor in stopamo z vsem podplatom. Če je sneg pretrd, da bi naredili v strmino stopinjo za cel podplat, jo lahko naredimo najmanj za pol podplata. Pri malo večji strmini lahko hodimo tako, da postavljamo eno nogo v smeri gibanja, drugo pa postrani – oblikujemo "polovični V". Pri tem nekaj časa postavljamo postrani eno, nato pa drugo nogo.		Dokler je strmina znosna, do 20º, gremo lahko naravnost navzgor in stopamo z vsem podplatom. Če je sneg pretrd, da bi naredili v strmino stopinjo za cel podplat, jo lahko naredimo najmanj za pol podplata. Pri malo večji strmini lahko hodimo tako, da postavljamo eno nogo v smeri gibanja, drugo pa postrani – oblikujemo "polovični V". Pri tem nekaj časa postavljamo postrani eno, nato pa drugo nogo.
		+
		+	[[Image:Gibanje18.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzgor v "polovičnem V-ju". (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Hodimo lahko tudi v ključih, da izmenično obremenjujemo noge. Pri tem moramo biti na ovinkih posebno pazljivi, da ne zdrsnemo. Ko postane tako strmo, da bi skoraj že morali začeti uporabljati še roke, gremo lahko spet naravnost navzgor, vendar s cepinom. Stopinje delajmo s prednjim delom čevljev, globoke morajo biti vsaj pol čevlja.		Hodimo lahko tudi v ključih, da izmenično obremenjujemo noge. Pri tem moramo biti na ovinkih posebno pazljivi, da ne zdrsnemo. Ko postane tako strmo, da bi skoraj že morali začeti uporabljati še roke, gremo lahko spet naravnost navzgor, vendar s cepinom. Stopinje delajmo s prednjim delom čevljev, globoke morajo biti vsaj pol čevlja.
		+
		+	[[Image:Gibanje19.jpg\|thumb\|center\|Hoja navzgor po strmem pobočju. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Stopinje delamo tako, da pri hoji navzgor ali pri prečenju z obrazom proti strmini zabijamo prednji del čevlja v sneg, pri prečenju oziroma hoji poševno navzgor pa s prednjim stranskim robom čevlja, ki je na zgornji strani, zarežemo v pobočje.		Stopinje delamo tako, da pri hoji navzgor ali pri prečenju z obrazom proti strmini zabijamo prednji del čevlja v sneg, pri prečenju oziroma hoji poševno navzgor pa s prednjim stranskim robom čevlja, ki je na zgornji strani, zarežemo v pobočje.

	Dokler je pobočje položno, prečimo normalno, korak za korakom, s tem da z robom podplata zarezujemo stopinje. Te naj bodo velike najmanj za polovico širine podplata. Če pa postane prestrmo, se obrnemo z obrazom proti strmini in gremo tako, da s prednjim delom čevljev delamo stopinje. Te naj bodo globoke vsaj za polovico dolžine čevlja. Premikamo se tako, da nog ne križamo, ampak postavimo naprej najprej eno in ji nato priključimo drugo.		Dokler je pobočje položno, prečimo normalno, korak za korakom, s tem da z robom podplata zarezujemo stopinje. Te naj bodo velike najmanj za polovico širine podplata. Če pa postane prestrmo, se obrnemo z obrazom proti strmini in gremo tako, da s prednjim delom čevljev delamo stopinje. Te naj bodo globoke vsaj za polovico dolžine čevlja. Premikamo se tako, da nog ne križamo, ampak postavimo naprej najprej eno in ji nato priključimo drugo.
		+
		+	[[Image:Gibanje20.jpg\|thumb\|center\|Prečenje strmejšega pobočja (Avtor: Branko IVanek)]]

	Pri hoji navzdol delamo stopinje s peto tako, da zabijemo peto v pobočje. Zabijanje pete izvajamo v približno vodoravnem položaju. Če je pobočje strmejše, se obrnemo in sestopamo zadenjsko, stopinje pa delamo s prednjim delom čevljev. <br>		Pri hoji navzdol delamo stopinje s peto tako, da zabijemo peto v pobočje. Zabijanje pete izvajamo v približno vodoravnem položaju. Če je pobočje strmejše, se obrnemo in sestopamo zadenjsko, stopinje pa delamo s prednjim delom čevljev. <br>
		+
		+	[[Image:Gibanje21.jpg\|thumb\|center\|Delanje stopinj pri sestopu. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Hoja v skorjastem snegu<br> ===		=== Hoja v skorjastem snegu<br> ===
Vrstica 168:		Vrstica 180:

	Če nam v snegu zdrsne in začnemo drseti, se takoj vrzimo na trebuh in začnimo zavirati s komolci in koleni, ki jih razširimo, da imamo večjo stabilnost. Če nas začne vrteti, razširimo noge in roke, da preprečimo vrtenje, nato pa se prevrzimo na trebuh in porinimo kolena in komolce v sneg. Ko se hitrost zmanjša, lahko potisnemo tudi podplate čevljev v sneg. Če bi to naredili pri večji hitrosti, bi nas lahko obrnilo na hrbet in bi se začeli kotaliti.<br>		Če nam v snegu zdrsne in začnemo drseti, se takoj vrzimo na trebuh in začnimo zavirati s komolci in koleni, ki jih razširimo, da imamo večjo stabilnost. Če nas začne vrteti, razširimo noge in roke, da preprečimo vrtenje, nato pa se prevrzimo na trebuh in porinimo kolena in komolce v sneg. Ko se hitrost zmanjša, lahko potisnemo tudi podplate čevljev v sneg. Če bi to naredili pri večji hitrosti, bi nas lahko obrnilo na hrbet in bi se začeli kotaliti.<br>
		+
		+	[[Image:Gibanje22.jpg\|thumb\|center\|Zaustavljanje zdrsa. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Uporaba planinskih palic v snegu<br> ===		=== Uporaba planinskih palic v snegu<br> ===

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:08, 16. maj 2013
Vrstica 57:		Vrstica 57:
	Drsenje lahko zaustavimo samo '''med drsenjem'''. Če nas začne preobračati ali vrteti, potem je zaustavljanje skoraj nemogoče. Vendar se ne smemo vdati, ampak se poskušajmo prekobaliti na trebuh, ker je to edini položaj, ki kolikor toliko omogoča zaustavljanje.<br>		Drsenje lahko zaustavimo samo '''med drsenjem'''. Če nas začne preobračati ali vrteti, potem je zaustavljanje skoraj nemogoče. Vendar se ne smemo vdati, ampak se poskušajmo prekobaliti na trebuh, ker je to edini položaj, ki kolikor toliko omogoča zaustavljanje.<br>

-	[[Image:Gibanje6.jpg\|thumb\|center\|Položaj med zaustavljanjem (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje6.jpg\|thumb\|center\|Položaj med zaustavljanjem (Avtor: Branko Ivanek)]]

	=== Uporaba planinskih palic v kopnem<br> ===		=== Uporaba planinskih palic v kopnem<br> ===
Vrstica 69:		Vrstica 69:
	[[Image:Gibanje7.jpg\|thumb\|center\|Hoja s palicami izmenično - enako število korakov. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>- Opiramo na obe palici hkrati<br>		[[Image:Gibanje7.jpg\|thumb\|center\|Hoja s palicami izmenično - enako število korakov. (Avtor: Branko Ivanek)]]<br>- Opiramo na obe palici hkrati<br>

-	[[Image:Gibanje8.jpg\|thumb\|center\|Hoja z obema palicama - hkrati. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje8.jpg\|thumb\|center\|Hoja z obema palicama - hkrati. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	- Pravilo treh opornih točk uporabljamo takrat, kadar je večja možnost zdrsa <br>		- Pravilo treh opornih točk uporabljamo takrat, kadar je večja možnost zdrsa <br>

-	[[Image:Gibanje9.jpg\|thumb\|center\|Hoja s palicami - pravilo treh opornih točk. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje9.jpg\|thumb\|center\|Hoja s palicami - pravilo treh opornih točk. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	- Opiranje na obe palici skupaj uporabljamo takrat, kadar grozi nevarnost zdrsa pri prečenju ali sestopanju<br>		- Opiranje na obe palici skupaj uporabljamo takrat, kadar grozi nevarnost zdrsa pri prečenju ali sestopanju<br>

-	[[Image:Gibanje10.jpg\|thumb\|center\|Hoja s palicami - opiranje na obe palici skupaj. (Avtor: Branko Ivanek)]]	+	[[Image:Gibanje10.jpg\|thumb\|center\|Hoja s palicami - opiranje na obe palici skupaj. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	V praksi je najbolje, da uporabljamo vse štiri načine, odvisno od sveta, po katerem se gibljemo, razmer na njem in naše usposobljenosti. V prvih treh primerih postavljamo palice samo kakšnih 5–10 cm proč od svojega telesa.		V praksi je najbolje, da uporabljamo vse štiri načine, odvisno od sveta, po katerem se gibljemo, razmer na njem in naše usposobljenosti. V prvih treh primerih postavljamo palice samo kakšnih 5–10 cm proč od svojega telesa.

	Kadar palic ne rabimo, jih lahko pripnemo za stranske jermenčke na nahrbtnik. Pri tem potegnemo jermenčka čez ročaj, da držita palici na mestu. <br>		Kadar palic ne rabimo, jih lahko pripnemo za stranske jermenčke na nahrbtnik. Pri tem potegnemo jermenčka čez ročaj, da držita palici na mestu. <br>
		+
		+	[[Image:Gibanje11.jpg\|thumb\|center\|Shranitev palic za stranske jermenčke. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	'''VAŽNO! Zavedati se moramo, da so palice lahko samo ne ravno najboljša preventiva pred zdrsom. Pri zdrsu na gladki in trdi podlagi pa se z njimi NE MOREMO učinkovito ustaviti. '''<br>		'''VAŽNO! Zavedati se moramo, da so palice lahko samo ne ravno najboljša preventiva pred zdrsom. Pri zdrsu na gladki in trdi podlagi pa se z njimi NE MOREMO učinkovito ustaviti. '''<br>
Vrstica 92:		Vrstica 94:

	Pri plezanju si velja dobro zapomniti in tudi dosledno izvajati pet osnovnih pravil, ki so vsa enako pomembna: '''1. Pravilo »plezanja« z očmi. 2. Pravilo pravilne telesne drže. 3. Pravilo preizkušanja oprimkov in stopov. 4. Pravilo pravilnega obremenjevanja oprimkov in stopov. 5. Pravilo treh opornih točk.'''		Pri plezanju si velja dobro zapomniti in tudi dosledno izvajati pet osnovnih pravil, ki so vsa enako pomembna: '''1. Pravilo »plezanja« z očmi. 2. Pravilo pravilne telesne drže. 3. Pravilo preizkušanja oprimkov in stopov. 4. Pravilo pravilnega obremenjevanja oprimkov in stopov. 5. Pravilo treh opornih točk.'''
		+
		+	'''[[Image:Gibanje12.jpg\|thumb\|center\|Osnovna pravila plezanja. (Avtor: Branko Ivanek)]].'''

	Vedno si v naprej '''ogledamo''', kje in kako se bomo gibali – '''"plezamo z očmi"'''. Najprej pregledamo vso smer, v kateri se bomo gibali, nato pregledamo smer do naslednjega stojišča, varovališča, mesta za počitek, nato naslednjih nekaj metrov in končno naslednji meter oziroma mesto, na katero bomo stopili, se prijeli. Pri tem iščemo primerne razčlembe za roke in noge in jim poskušamo že s pogledom oceniti tudi trdnost. Vedno moramo videti in vedeti vsaj za nekaj metrov vnaprej, kje bomo šli oziroma plezali.		Vedno si v naprej '''ogledamo''', kje in kako se bomo gibali – '''"plezamo z očmi"'''. Najprej pregledamo vso smer, v kateri se bomo gibali, nato pregledamo smer do naslednjega stojišča, varovališča, mesta za počitek, nato naslednjih nekaj metrov in končno naslednji meter oziroma mesto, na katero bomo stopili, se prijeli. Pri tem iščemo primerne razčlembe za roke in noge in jim poskušamo že s pogledom oceniti tudi trdnost. Vedno moramo videti in vedeti vsaj za nekaj metrov vnaprej, kje bomo šli oziroma plezali.
Vrstica 102:		Vrstica 106:

	Oprimke in stope obremenjujmo samo toliko, kolikor je treba. Ne vlečemo jih iz stene, ne obešamo se nanje brez potrebe. Zgodi se, da stop ali oprimek v določeni smeri obremenitve dobro drži, v drugi smeri pa se takoj izpuli.		Oprimke in stope obremenjujmo samo toliko, kolikor je treba. Ne vlečemo jih iz stene, ne obešamo se nanje brez potrebe. Zgodi se, da stop ali oprimek v določeni smeri obremenitve dobro drži, v drugi smeri pa se takoj izpuli.
		+
		+	[[Image:Gibanje13.jpg\|thumb\|center\|Vzvodno preizkušanje oprimka. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Med plezanjem moramo biti v stiku s steno (se držati, stati), biti nanjo pritrjeni z najmanj '''tremi opornimi točkami''' in premikati samo eno okončino. Nikakor pa ne smemo premikati obeh rok ali obeh nog ali ene roke in ene noge hkrati. To pomeni, da se gibljemo tako, da od vseh štirih okončin v vsakem trenutku premikamo samo eno, preostale tri pa mirujejo. Če zdrsnemo na enem oprimku ali stopu ali se en oprimek ali stop utrga, je tako večja verjetnost, da bomo obstali na preostalih dveh.		Med plezanjem moramo biti v stiku s steno (se držati, stati), biti nanjo pritrjeni z najmanj '''tremi opornimi točkami''' in premikati samo eno okončino. Nikakor pa ne smemo premikati obeh rok ali obeh nog ali ene roke in ene noge hkrati. To pomeni, da se gibljemo tako, da od vseh štirih okončin v vsakem trenutku premikamo samo eno, preostale tri pa mirujejo. Če zdrsnemo na enem oprimku ali stopu ali se en oprimek ali stop utrga, je tako večja verjetnost, da bomo obstali na preostalih dveh.
Vrstica 130:		Vrstica 136:

	Če je snega čez kolena, si pomagamo, da se ne udiramo pregloboko tako, da premaknemo nogo naprej in se s kolenom naslonimo na sneg.		Če je snega čez kolena, si pomagamo, da se ne udiramo pregloboko tako, da premaknemo nogo naprej in se s kolenom naslonimo na sneg.
		+
		+	[[Image:Gibanje14.jpg\|thumb\|center\|Hoja po nizkem, mehkem in suhem snegu. (Avtor: Branko Ivanek)]]
		+
		+	[[Image:Gibanje15.jpg\|thumb\|center\|S kolenom se naslonimo na sneg. (Avtor: Branko Ivanek)]]

	Če je snega še več, do pasu ali celo čez, potem se pri gaženju z vsem telesom naslonimo naprej in tako vsaj malo potlačimo sneg. Vendar se je v takem primeru zelo pametno vprašati, ali ni nadaljevanje ture zaradi prevelike količine nepredelanega snega prenevarno in bi nas lahko odnesel plaz.		Če je snega še več, do pasu ali celo čez, potem se pri gaženju z vsem telesom naslonimo naprej in tako vsaj malo potlačimo sneg. Vendar se je v takem primeru zelo pametno vprašati, ali ni nadaljevanje ture zaradi prevelike količine nepredelanega snega prenevarno in bi nas lahko odnesel plaz.