Tehnika vožnje kolesa - Zgodovina strani

Joc53 ob 12:42, 23. junij 2013

2013-06-23T12:42:42Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:42, 23. junij 2013
Vrstica 79:		Vrstica 79:
	Na tovrstnih klancih se običajno srečujemo z manj zahtevno podlago. Pri tem smo pozorni na enakomerno poganjanje in udoben položaj, pogled naprej pa izkoristimo za opazovanje okolice in skupine, ali pa preprosto uživamo v razgledih. Kadar gre za daljši vzpon ali celodnevne vožnje, nam koristi:		Na tovrstnih klancih se običajno srečujemo z manj zahtevno podlago. Pri tem smo pozorni na enakomerno poganjanje in udoben položaj, pogled naprej pa izkoristimo za opazovanje okolice in skupine, ali pa preprosto uživamo v razgledih. Kadar gre za daljši vzpon ali celodnevne vožnje, nam koristi:

-	*Občasno vstajanje s sedeža, kar razbremeni nekatere mišice in našo zadnjo plat. Ker stoje bolj obremenjujemo naše telo, to počnemo v kratkih intervalih.	+	*Občasno vstajanje s sedeža, kar razbremeni nekatere mišice in našo zadnjo plat. Ker stoje bolj obremenjujemo naše telo, to počnemo v kratkih intervalih.
	*Menjavanje položaja rok in drže telesa »naprej-nazaj« na sedežu; s tem pri poganjanju aktiviramo različne mišične skupine.		*Menjavanje položaja rok in drže telesa »naprej-nazaj« na sedežu; s tem pri poganjanju aktiviramo različne mišične skupine.
	*Uporaba lažjih prenosov, s čimer ohranjamo moč za zahtevnejše odseke.		*Uporaba lažjih prenosov, s čimer ohranjamo moč za zahtevnejše odseke.
Vrstica 174:		Vrstica 174:
	*Zaprti, ostri ovinki in nižja hitrost: poudarek na ''zavijanju s krmilom''.		*Zaprti, ostri ovinki in nižja hitrost: poudarek na ''zavijanju s krmilom''.

-	Pred zavojem se ustrezno pripravimo s pogledom v smeri zavoja, da »preverimo« podlago in morebitne ovire. Nato izberemo ustrezno vstopno hitrost, ki naj bo na nepoznanem terenu ali nepreglednih	+	Pred zavojem se ustrezno pripravimo s pogledom v smeri zavoja, da »preverimo« podlago in morebitne ovire. Nato izberemo ustrezno vstopno hitrost, ki naj bo na nepoznanem terenu ali nepreglednih ovinkih primerno nižja, da se lahko po potrebi varno ustavimo. Sledi izpeljava zavoja v '''štirih preprosto zapomljivih fazah''' (Lopes, McCormack 2010):<br>
-		+
-	ovinkih primerno nižja, da se lahko po potrebi varno ustavimo. Sledi izpeljava zavoja v '''štirih preprosto zapomljivih fazah''' (Lopes, McCormack 2010):<br>	+

	#Poglej – pogled naprej in v notranjost ovinka.		#Poglej – pogled naprej in v notranjost ovinka.

Joc53 ob 10:37, 23. junij 2013

2013-06-23T10:37:31Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:37, 23. junij 2013
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	=== Sedež<br> ===		=== Sedež<br> ===

-	Ključne so tri nastavitve: '''višina sedeža''', '''naklon sedeža''' in '''položaj »naprej-nazaj«'''.<br>	+	Ključne so tri nastavitve: '''višina sedeža''', '''naklon sedeža''' in '''položaj »naprej-nazaj«'''.<br>

	Začetno višino sedeža zelo enostavno določimo s pomočjo iztegnjene noge, pri čemer peto postavimo na pedal. Pri tem smo pozorni, da je v kolenu minimalen kót, noga namreč ne sme biti popolnoma iztegnjena. Nastavitev je izhodiščna točka, kasneje višino sedeža minimalno prilagodimo glede na naše potrebe. <br>		Začetno višino sedeža zelo enostavno določimo s pomočjo iztegnjene noge, pri čemer peto postavimo na pedal. Pri tem smo pozorni, da je v kolenu minimalen kót, noga namreč ne sme biti popolnoma iztegnjena. Nastavitev je izhodiščna točka, kasneje višino sedeža minimalno prilagodimo glede na naše potrebe. <br>
Vrstica 61:		Vrstica 61:
	=== Plašči ===		=== Plašči ===

-	Tako kot pri avtomobilu so tudi na kolesu plašči naš edini stik s podlago, zato jim posvetimo dovolj pozornosti. Predvsem ne varčujmo pri nakupu, saj je to ena najboljših nadgradenj opreme. Gume naj bodo ohranjene in s primernim profilom glede na naš stil vožnje, prav tako je važen ustrezen tlak. Slednji je pogosto previsok, kar občutno poslabša stik s podlago. Plašči se v tem primeru zaradi previsokega tlaka ne morejo prilagajati neravninam, temveč odskakujejo po terenu v stilu žogice za namizni tenis. Če med turo ne želimo vaditi krpanja zračnic, tudi izjemno nizek tlak ni zaželen, saj sicer pride do predrtja zračnice. Ta ne zmore kljubovati neravninam ter jo stisne med oviro in obroč (t. i. »snakebite«). Na ~~tlak~~ vpliva precej dejavnikov, od našega stila vožnje in terena do debeline sten plaščev, zato je za optimalne vrednosti potrebno nekaj eksperimentiranja.	+	Tako kot pri avtomobilu so tudi na kolesu plašči naš edini stik s podlago, zato jim posvetimo dovolj pozornosti. Predvsem ne varčujmo pri nakupu, saj je to ena najboljših nadgradenj opreme. Gume naj bodo ohranjene in s primernim profilom glede na naš stil vožnje, prav tako je važen ustrezen tlak. Slednji je pogosto previsok, kar občutno poslabša stik s podlago. Plašči se v tem primeru zaradi previsokega tlaka ne morejo prilagajati neravninam, temveč odskakujejo po terenu v stilu žogice za namizni tenis. Če med turo ne želimo vaditi krpanja zračnic, tudi izjemno nizek tlak ni zaželen, saj sicer pride do predrtja zračnice. Ta ne zmore kljubovati neravninam ter jo stisne med oviro in obroč (t. i. »snakebite«). Na nastavitev tlaka vpliva precej dejavnikov, od našega stila vožnje in terena do debeline sten plaščev, zato je za optimalne vrednosti potrebno nekaj eksperimentiranja.

	<br>		<br>
Vrstica 73:		Vrstica 73:
	== Tehnika vožnje na vzponih<br> ==		== Tehnika vožnje na vzponih<br> ==

-	<br>Vožnja v klanec prej ali slej dvigne sprednji del kolesa, zato se za ohranjanje težišča v centru pomikamo v smeri naprej. Na vzponih najpogosteje sedimo na sedežu, v teh primerih za prenos teže pokrčimo roke v	+	<br>Vožnja v klanec prej ali slej dvigne sprednji del kolesa, zato se za ohranjanje težišča v centru pomikamo v smeri naprej. Na vzponih najpogosteje sedimo na sedežu, v teh primerih za prenos teže pokrčimo roke v komolcih in pomaknemo trup naprej oz. nižje. V primeru vožnje stoje se prav tako pomaknemo v smeri naprej, pri čemer naše težišče ohranjamo navpično nad gonilnim ležajem in uravnoteženo stojimo na pedalih. V obeh primerih hitro začutimo, kdaj je naše telo pomaknjeno preveč naprej (pritisk na rokah, zdrs zadnjega kolesa) ali preveč nazaj (vlečenje z rokami, sprednje kolo pleše in ne drži smeri). [[Image:Tehnika Slika04.jpg\|thumb\|center\|400px]]
-		+
-	komolcih in pomaknemo trup naprej oz. nižje. V primeru vožnje stoje se prav tako pomaknemo v smeri naprej, pri čemer naše težišče ohranjamo navpično nad gonilnim ležajem in uravnoteženo stojimo na pedalih. V	+
-		+
-	obeh primerih hitro začutimo, kdaj je naše telo pomaknjeno preveč naprej (pritisk na rokah, zdrs zadnjega kolesa) ali preveč nazaj (vlečenje z rokami, sprednje kolo pleše in ne drži smeri). [[Image:Tehnika Slika04.jpg\|thumb\|center\|400px]]	+

	=== <br>Dolgi in položni vzponi<br> ===		=== <br>Dolgi in položni vzponi<br> ===
Vrstica 83:		Vrstica 79:
	Na tovrstnih klancih se običajno srečujemo z manj zahtevno podlago. Pri tem smo pozorni na enakomerno poganjanje in udoben položaj, pogled naprej pa izkoristimo za opazovanje okolice in skupine, ali pa preprosto uživamo v razgledih. Kadar gre za daljši vzpon ali celodnevne vožnje, nam koristi:		Na tovrstnih klancih se običajno srečujemo z manj zahtevno podlago. Pri tem smo pozorni na enakomerno poganjanje in udoben položaj, pogled naprej pa izkoristimo za opazovanje okolice in skupine, ali pa preprosto uživamo v razgledih. Kadar gre za daljši vzpon ali celodnevne vožnje, nam koristi:

-	*Občasno vstajanje s sedeža, kar razbremeni nekatere mišice in našo zadnjo plat. Ker stoje bolj obremenjujemo naše telo, to počnemo v kratkih intervalih.~~<br>~~	+	*Občasno vstajanje s sedeža, kar razbremeni nekatere mišice in našo zadnjo plat. Ker stoje bolj obremenjujemo naše telo, to počnemo v kratkih intervalih.
	*Menjavanje položaja rok in drže telesa »naprej-nazaj« na sedežu; s tem pri poganjanju aktiviramo različne mišične skupine.		*Menjavanje položaja rok in drže telesa »naprej-nazaj« na sedežu; s tem pri poganjanju aktiviramo različne mišične skupine.
	*Uporaba lažjih prenosov, s čimer ohranjamo moč za zahtevnejše odseke.		*Uporaba lažjih prenosov, s čimer ohranjamo moč za zahtevnejše odseke.

Joc53 ob 09:53, 23. junij 2013

2013-06-23T09:53:39Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:53, 23. junij 2013
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	=== Sedež<br> ===		=== Sedež<br> ===

-	Ključne so tri nastavitve: '''višina sedeža''', '''naklon sedeža''' in '''~~vodoravni~~ položaj'''.<br>	+	Ključne so tri nastavitve: '''višina sedeža''', '''naklon sedeža''' in '''položaj »naprej-nazaj«'''.<br>

	Začetno višino sedeža zelo enostavno določimo s pomočjo iztegnjene noge, pri čemer peto postavimo na pedal. Pri tem smo pozorni, da je v kolenu minimalen kót, noga namreč ne sme biti popolnoma iztegnjena. Nastavitev je izhodiščna točka, kasneje višino sedeža minimalno prilagodimo glede na naše potrebe. <br>		Začetno višino sedeža zelo enostavno določimo s pomočjo iztegnjene noge, pri čemer peto postavimo na pedal. Pri tem smo pozorni, da je v kolenu minimalen kót, noga namreč ne sme biti popolnoma iztegnjena. Nastavitev je izhodiščna točka, kasneje višino sedeža minimalno prilagodimo glede na naše potrebe. <br>

Joc53 ob 09:43, 23. junij 2013

2013-06-23T09:43:02Z

Prikaži spremembe

Lukagratej ob 21:07, 22. junij 2013

2013-06-22T21:07:36Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:07, 22. junij 2013
Vrstica 115:		Vrstica 115:
	== Tehnika vožnje na spustih ==		== Tehnika vožnje na spustih ==

-	=== Aktivni ~~===~~	+	=== Aktivni položaj na kolesu<br> ===
-		+
-	~~===~~ položaj na kolesu<br> ===	+

	Pravilna drža na kolesu je osnova praktično vseh elementov in ovir, s katerimi se srečujemo pri kolesarjenju izven cest. Aktivni položaj pomeni sproščeno-aktivno držo v 7 točkah. Zakaj sproščeno-aktivna: s pokrčenimi rokami in nogami ter sproščenim telesom si zagotovimo optimalno blaženje neravnin in "mehko" vožnjo. Aktivnost uporabimo takrat, kadar želimo izvesti nek element (npr. energična vožnja v zavoju) ali odpeljati določen odsek (npr. vožnja čez koreninaste pragove). Z aktivno držo imamo težišče v centru kolesa, položaj telesa je prav tako centralen - s tem lahko reagiramo v vse smeri, kadar je to potrebno. Npr. obremenimo sprednje kolo v zavoju, ali pa ga dvignemo čez oviro, spustimo telo k tlem in povečamo oprijem, ali pa se dvignemo in razbremenimo kolesa.<br>		Pravilna drža na kolesu je osnova praktično vseh elementov in ovir, s katerimi se srečujemo pri kolesarjenju izven cest. Aktivni položaj pomeni sproščeno-aktivno držo v 7 točkah. Zakaj sproščeno-aktivna: s pokrčenimi rokami in nogami ter sproščenim telesom si zagotovimo optimalno blaženje neravnin in "mehko" vožnjo. Aktivnost uporabimo takrat, kadar želimo izvesti nek element (npr. energična vožnja v zavoju) ali odpeljati določen odsek (npr. vožnja čez koreninaste pragove). Z aktivno držo imamo težišče v centru kolesa, položaj telesa je prav tako centralen - s tem lahko reagiramo v vse smeri, kadar je to potrebno. Npr. obremenimo sprednje kolo v zavoju, ali pa ga dvignemo čez oviro, spustimo telo k tlem in povečamo oprijem, ali pa se dvignemo in razbremenimo kolesa.<br>

-	=== [[Image:~~Tehnika_Slika03~~.jpg\|center\|500px\|Slika 7: aktivni položaj na kolesu]] ===	+	=== [[Image:Tehnika Slika03.jpg\|center\|500px\|Slika 7: aktivni položaj na kolesu]] ===
-		+
-		+

	'''7 ključnih točk'''<br>		'''7 ključnih točk'''<br>
Vrstica 139:		Vrstica 135:
	Aktivno držo "izgradimo" od spodaj navzgor: začnemo pri pedalih in končamo pri pogledu. Opazili bomo, da je položaj sprva nenavaden, morda prisiljen. Oglasile se bodo mišice, ki jih pred tem morda nismo poznali. Brez skrbi, sprememba se ne zgodi čez noč in potrebno je nekaj vaje, da nam položaj zleze pod kožo in postane popolnoma naraven. Priporočamo, da se med vožnjo posvetite največ eni točki naenkrat in postopoma osvojite držo. Presenečeni in zadovoljni boste nad napredkom in novimi dimenzijami, ki jih prinaša pravilna drža na kolesu.		Aktivno držo "izgradimo" od spodaj navzgor: začnemo pri pedalih in končamo pri pogledu. Opazili bomo, da je položaj sprva nenavaden, morda prisiljen. Oglasile se bodo mišice, ki jih pred tem morda nismo poznali. Brez skrbi, sprememba se ne zgodi čez noč in potrebno je nekaj vaje, da nam položaj zleze pod kožo in postane popolnoma naraven. Priporočamo, da se med vožnjo posvetite največ eni točki naenkrat in postopoma osvojite držo. Presenečeni in zadovoljni boste nad napredkom in novimi dimenzijami, ki jih prinaša pravilna drža na kolesu.

-	<br>	+	<br>

-	=== Učinkovito zaviranje<br> ===	+	=== Učinkovito zaviranje<br> ===

	Zaviranje predstavlja eno temeljnih veščin kolesarstva tako na cesti kot izven njih. Da je potrebno hitrost prilagoditi razmeram, nam je znano že iz cestno prometnih predpisov, v naravnem okolju in na poteh pa veljajo podobni dogovori. Zato si vedno prizadevamo za varno zaviranje namesto nenadnega ustavljanja, zlasti pa upočasnimo pred ovinki in težjimi odseki poti. Nadzor nad kolesom je ključnega pomena na zahtevnejšem terenu, kjer raje peljemo nekoliko počasneje, a z več kontrole. Nenazadnje je varna, kontrolirana vožnja tudi eden od temeljev sožitja na večnamenskih poteh, kjer si prostor delimo z ostalimi uporabniki.		Zaviranje predstavlja eno temeljnih veščin kolesarstva tako na cesti kot izven njih. Da je potrebno hitrost prilagoditi razmeram, nam je znano že iz cestno prometnih predpisov, v naravnem okolju in na poteh pa veljajo podobni dogovori. Zato si vedno prizadevamo za varno zaviranje namesto nenadnega ustavljanja, zlasti pa upočasnimo pred ovinki in težjimi odseki poti. Nadzor nad kolesom je ključnega pomena na zahtevnejšem terenu, kjer raje peljemo nekoliko počasneje, a z več kontrole. Nenazadnje je varna, kontrolirana vožnja tudi eden od temeljev sožitja na večnamenskih poteh, kjer si prostor delimo z ostalimi uporabniki.

Lukagratej ob 21:06, 22. junij 2013

2013-06-22T21:06:50Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:06, 22. junij 2013
Vrstica 115:		Vrstica 115:
	== Tehnika vožnje na spustih ==		== Tehnika vožnje na spustih ==

-	=== Aktivni ~~položaj na kolesu<br>~~ ===	+	=== Aktivni ===

-	~~Pravilna drža~~ na kolesu je osnova praktično vseh elementov in ovir, s katerimi se srečujemo pri kolesarjenju izven cest. Aktivni položaj pomeni sproščeno-aktivno držo v 7 točkah. Zakaj sproščeno-aktivna: s pokrčenimi rokami in nogami ter sproščenim telesom si zagotovimo optimalno blaženje neravnin in "mehko" vožnjo. Aktivnost uporabimo takrat, kadar želimo izvesti nek element (npr. energična vožnja v zavoju) ali odpeljati določen odsek (npr. vožnja čez koreninaste pragove). Z aktivno držo imamo težišče v centru kolesa, položaj telesa je prav tako centralen - s tem lahko reagiramo v vse smeri, kadar je to potrebno. Npr. obremenimo sprednje kolo v zavoju, ali pa ga dvignemo čez oviro, spustimo telo k tlem in povečamo oprijem, ali pa se dvignemo in razbremenimo kolesa.<br>	+	=== položaj na kolesu<br> ===

		+	Pravilna drža na kolesu je osnova praktično vseh elementov in ovir, s katerimi se srečujemo pri kolesarjenju izven cest. Aktivni položaj pomeni sproščeno-aktivno držo v 7 točkah. Zakaj sproščeno-aktivna: s pokrčenimi rokami in nogami ter sproščenim telesom si zagotovimo optimalno blaženje neravnin in "mehko" vožnjo. Aktivnost uporabimo takrat, kadar želimo izvesti nek element (npr. energična vožnja v zavoju) ali odpeljati določen odsek (npr. vožnja čez koreninaste pragove). Z aktivno držo imamo težišče v centru kolesa, položaj telesa je prav tako centralen - s tem lahko reagiramo v vse smeri, kadar je to potrebno. Npr. obremenimo sprednje kolo v zavoju, ali pa ga dvignemo čez oviro, spustimo telo k tlem in povečamo oprijem, ali pa se dvignemo in razbremenimo kolesa.<br>

		+	=== [[Image:Tehnika_Slika03.jpg\|center\|500px\|Slika 7: aktivni položaj na kolesu]] ===

-	~~'''7 ključnih točk'''<br>~~

-	~~#Teža na pedalih (slednja vodoravno)~~
-	~~#Pokrčena kolena: blaženje neravnin, nižje težišče, sproščenost~~
-	~~#Boki zavrteni nazaj, trup vodoraven in zravnan (ravnotežje, manj utrujenosti)~~
-	~~#Ramena so nizko, nad krmilom (blaženje neravnin, sledenje terenu, aktivno gibanje, hitrejše reakcije)~~
-	~~#Razširjeni komolci (2x 90°) za več kontrole in gibanja~~
-	~~#Sproščene roke in ravna zapestja (mehkejša vožnja, manj bolečin na dolgi spustih)~~
-	~~#Glava in brada gor ter pogled naprej: ravnotežje, iskanje linije, izogibanje oviram~~

		+	'''7 ključnih točk'''<br>
		+
		+	#Teža na pedalih (slednja vodoravno)
		+	#Pokrčena kolena: blaženje neravnin, nižje težišče, sproščenost
		+	#Boki zavrteni nazaj, trup vodoraven in zravnan (ravnotežje, manj utrujenosti)
		+	#Ramena so nizko, nad krmilom (blaženje neravnin, sledenje terenu, aktivno gibanje, hitrejše reakcije)
		+	#Razširjeni komolci (2x 90°) za več kontrole in gibanja
		+	#Sproščene roke in ravna zapestja (mehkejša vožnja, manj bolečin na dolgi spustih)
		+	#Glava in brada gor ter pogled naprej: ravnotežje, iskanje linije, izogibanje oviram

		+	<br>

-	Aktivno držo "izgradimo" od spodaj navzgor: začnemo pri pedalih in končamo pri pogledu. Opazili bomo, da je položaj sprva nenavaden, morda prisiljen. Oglasile se bodo mišice, ki jih pred tem morda nismo poznali. Brez skrbi, sprememba se ne zgodi čez noč in potrebno je nekaj vaje, da nam položaj zleze pod kožo in postane popolnoma naraven. Priporočamo, da se med vožnjo posvetite največ eni točki naenkrat in postopoma osvojite držo. Presenečeni in zadovoljni boste nad napredkom in novimi dimenzijami, ki jih prinaša pravilna drža na kolesu.	+	Aktivno držo "izgradimo" od spodaj navzgor: začnemo pri pedalih in končamo pri pogledu. Opazili bomo, da je položaj sprva nenavaden, morda prisiljen. Oglasile se bodo mišice, ki jih pred tem morda nismo poznali. Brez skrbi, sprememba se ne zgodi čez noč in potrebno je nekaj vaje, da nam položaj zleze pod kožo in postane popolnoma naraven. Priporočamo, da se med vožnjo posvetite največ eni točki naenkrat in postopoma osvojite držo. Presenečeni in zadovoljni boste nad napredkom in novimi dimenzijami, ki jih prinaša pravilna drža na kolesu.

	<br>		<br>

Lukagratej ob 21:04, 22. junij 2013

2013-06-22T21:04:25Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:04, 22. junij 2013
Vrstica 41:		Vrstica 41:
	=== Zavorne in prestavne ročke<br> ===		=== Zavorne in prestavne ročke<br> ===

-	Naklon zavornih ročk nastavimo pod enakim kotom, kot z rokami držimo krmilo. Taka nastavitev je najbolj ergonomična in tudi varnejša. Zavorne ročke pomaknemo proti notranjosti krmila in s tem olajšamo zaviranje: prijem ročice povsem na zunanjem robu pomeni več zavorne moči in manj utrujenosti prstov. Kadar je mogoče, pri zaviranju uporabljamo zgolj en prst (najpogosteje kazalec), ostali prsti medtem oklepajo krmilo. Razlog je zopet v povečani varnosti in kontroli krmila med vožnjo. Sodobne disk zavore so s svojo močjo idealne za enoprstno zaviranje, medtem ko se dvoprstnega zaviranja ponavadi poslužujemo pri obročnih zavorah (V-zavore, »cantilever« ipd.). Omenimo še, da je varno ustavljanje ponavadi pomembnejše od prestavljanja, zato ima nastavitev zavornih ročk prednost pred nastavitvijo prestavnih ročk. [[Image:Tehnika Slika02a.jpg\|thumb\|center\|400px~~\|Slika 2: optimalen položaj zavornih ročk~~]] [[Image:Tehnika Slika02b.jpg\|thumb\|center\|400px~~\|Slika 3: pravilen naklon zavornih ročk~~]]	+	Naklon zavornih ročk nastavimo pod enakim kotom, kot z rokami držimo krmilo. Taka nastavitev je najbolj ergonomična in tudi varnejša. Zavorne ročke pomaknemo proti notranjosti krmila in s tem olajšamo zaviranje: prijem ročice povsem na zunanjem robu pomeni več zavorne moči in manj utrujenosti prstov. Kadar je mogoče, pri zaviranju uporabljamo zgolj en prst (najpogosteje kazalec), ostali prsti medtem oklepajo krmilo. Razlog je zopet v povečani varnosti in kontroli krmila med vožnjo. Sodobne disk zavore so s svojo močjo idealne za enoprstno zaviranje, medtem ko se dvoprstnega zaviranja ponavadi poslužujemo pri obročnih zavorah (V-zavore, »cantilever« ipd.). Omenimo še, da je varno ustavljanje ponavadi pomembnejše od prestavljanja, zato ima nastavitev zavornih ročk prednost pred nastavitvijo prestavnih ročk. [[Image:Tehnika Slika02a.jpg\|thumb\|center\|400px]] [[Image:Tehnika Slika02b.jpg\|thumb\|center\|400px]]

	=== Vzmetenje ===		=== Vzmetenje ===
Vrstica 77:		Vrstica 77:
	komolcih in pomaknemo trup naprej oz. nižje. V primeru vožnje stoje se prav tako pomaknemo v smeri naprej, pri čemer naše težišče ohranjamo navpično nad gonilnim ležajem in uravnoteženo stojimo na pedalih. V		komolcih in pomaknemo trup naprej oz. nižje. V primeru vožnje stoje se prav tako pomaknemo v smeri naprej, pri čemer naše težišče ohranjamo navpično nad gonilnim ležajem in uravnoteženo stojimo na pedalih. V

-	obeh primerih hitro začutimo, kdaj je naše telo pomaknjeno preveč naprej (pritisk na rokah, zdrs zadnjega kolesa) ali preveč nazaj (vlečenje z rokami, sprednje kolo pleše in ne drži smeri). [[Image:Tehnika Slika04.jpg\|thumb\|center\|400px~~\|Slika 4: položaj telesa na vzponu~~]]	+	obeh primerih hitro začutimo, kdaj je naše telo pomaknjeno preveč naprej (pritisk na rokah, zdrs zadnjega kolesa) ali preveč nazaj (vlečenje z rokami, sprednje kolo pleše in ne drži smeri). [[Image:Tehnika Slika04.jpg\|thumb\|center\|400px]]

	=== <br> Dolgi in položni vzponi<br> ===		=== <br> Dolgi in položni vzponi<br> ===
Vrstica 94:		Vrstica 94:
	*s komolci in mišicami trebušnega dela pritiskamo navzdol in na krmilo, da preprečimo dvigovanje sprednjega kolesa.		*s komolci in mišicami trebušnega dela pritiskamo navzdol in na krmilo, da preprečimo dvigovanje sprednjega kolesa.

-	Spodnji sliki prikazujeta tehniko vzpenjanja po izjemno strmi podlagi z naklonom 50 %. [[Image:Tehnika Slika05.jpg\|thumb\|center\|400px~~\|Slika 4: izjemno strm vzpon v stoječem položaju~~]] [[Image:Tehnika Slika06.jpg\|thumb\|center\|400px~~\|Slika 5: isti odsek še v sedečem položaju z vso "bojno opremo"~~]]	+	Spodnji sliki prikazujeta tehniko vzpenjanja po izjemno strmi podlagi z naklonom 50 %. [[Image:Tehnika Slika05.jpg\|thumb\|center\|400px]] [[Image:Tehnika Slika06.jpg\|thumb\|center\|400px]]

	=== <br> Navzgor po tehnično zahtevnem terenu ===		=== <br> Navzgor po tehnično zahtevnem terenu ===
Vrstica 104:		Vrstica 104:

	<br>		<br>
		+
		+	V primeru strmega vzpona z dobro podlago si lahko v primeru dovolj široke poti pomagamo z vožnjo "cik-cak" (npr. po širokem kolovozu, vlaki ali smučišču). S tem učinkovito zmanjšamo naklon vzpona, le zavoje odpeljemo bolj odločno: povečamo hitrost, nagnemo se naprej in v enem "zamahu" izvedemo zavoj, lahko tudi stoje.<br>

	Kadar ne gre drugače ali je teren preprosto pretežak za vožnjo, lahko kolo naložimo na hrbet, kot prikazuje slika. Na zahtevnem ali težje prehodnem terenu je to eden najlažjih načinov »vzpenjanja«, saj nas bistveno manj utrudi kot porivanje ali dvigovanje kolesa čez ovire.<br>		Kadar ne gre drugače ali je teren preprosto pretežak za vožnjo, lahko kolo naložimo na hrbet, kot prikazuje slika. Na zahtevnem ali težje prehodnem terenu je to eden najlažjih načinov »vzpenjanja«, saj nas bistveno manj utrudi kot porivanje ali dvigovanje kolesa čez ovire.<br>
Vrstica 109:		Vrstica 111:
	<br>		<br>

-	[[Image:Tehnika Slika07.jpg\|thumb\|center\|400px~~\|Slika 7: izhod v sili, nošnja koles~~]]	+	[[Image:Tehnika Slika07.jpg\|thumb\|center\|400px]]

	== Tehnika vožnje na spustih ==		== Tehnika vožnje na spustih ==

-	=== Učinkovito zaviranje<br> ===	+	=== Aktivni položaj na kolesu<br> ===
		+
		+	Pravilna drža na kolesu je osnova praktično vseh elementov in ovir, s katerimi se srečujemo pri kolesarjenju izven cest. Aktivni položaj pomeni sproščeno-aktivno držo v 7 točkah. Zakaj sproščeno-aktivna: s pokrčenimi rokami in nogami ter sproščenim telesom si zagotovimo optimalno blaženje neravnin in "mehko" vožnjo. Aktivnost uporabimo takrat, kadar želimo izvesti nek element (npr. energična vožnja v zavoju) ali odpeljati določen odsek (npr. vožnja čez koreninaste pragove). Z aktivno držo imamo težišče v centru kolesa, položaj telesa je prav tako centralen - s tem lahko reagiramo v vse smeri, kadar je to potrebno. Npr. obremenimo sprednje kolo v zavoju, ali pa ga dvignemo čez oviro, spustimo telo k tlem in povečamo oprijem, ali pa se dvignemo in razbremenimo kolesa.<br>
		+
		+
		+
		+	'''7 ključnih točk'''<br>
		+
		+	#Teža na pedalih (slednja vodoravno)
		+	#Pokrčena kolena: blaženje neravnin, nižje težišče, sproščenost
		+	#Boki zavrteni nazaj, trup vodoraven in zravnan (ravnotežje, manj utrujenosti)
		+	#Ramena so nizko, nad krmilom (blaženje neravnin, sledenje terenu, aktivno gibanje, hitrejše reakcije)
		+	#Razširjeni komolci (2x 90°) za več kontrole in gibanja
		+	#Sproščene roke in ravna zapestja (mehkejša vožnja, manj bolečin na dolgi spustih)
		+	#Glava in brada gor ter pogled naprej: ravnotežje, iskanje linije, izogibanje oviram
		+
		+
		+
		+	Aktivno držo "izgradimo" od spodaj navzgor: začnemo pri pedalih in končamo pri pogledu. Opazili bomo, da je položaj sprva nenavaden, morda prisiljen. Oglasile se bodo mišice, ki jih pred tem morda nismo poznali. Brez skrbi, sprememba se ne zgodi čez noč in potrebno je nekaj vaje, da nam položaj zleze pod kožo in postane popolnoma naraven. Priporočamo, da se med vožnjo posvetite največ eni točki naenkrat in postopoma osvojite držo. Presenečeni in zadovoljni boste nad napredkom in novimi dimenzijami, ki jih prinaša pravilna drža na kolesu.
		+
		+	<br>
		+
		+	=== Učinkovito zaviranje<br> ===

	Zaviranje predstavlja eno temeljnih veščin kolesarstva tako na cesti kot izven njih. Da je potrebno hitrost prilagoditi razmeram, nam je znano že iz cestno prometnih predpisov, v naravnem okolju in na poteh pa veljajo podobni dogovori. Zato si vedno prizadevamo za varno zaviranje namesto nenadnega ustavljanja, zlasti pa upočasnimo pred ovinki in težjimi odseki poti. Nadzor nad kolesom je ključnega pomena na zahtevnejšem terenu, kjer raje peljemo nekoliko počasneje, a z več kontrole. Nenazadnje je varna, kontrolirana vožnja tudi eden od temeljev sožitja na večnamenskih poteh, kjer si prostor delimo z ostalimi uporabniki.		Zaviranje predstavlja eno temeljnih veščin kolesarstva tako na cesti kot izven njih. Da je potrebno hitrost prilagoditi razmeram, nam je znano že iz cestno prometnih predpisov, v naravnem okolju in na poteh pa veljajo podobni dogovori. Zato si vedno prizadevamo za varno zaviranje namesto nenadnega ustavljanja, zlasti pa upočasnimo pred ovinki in težjimi odseki poti. Nadzor nad kolesom je ključnega pomena na zahtevnejšem terenu, kjer raje peljemo nekoliko počasneje, a z več kontrole. Nenazadnje je varna, kontrolirana vožnja tudi eden od temeljev sožitja na večnamenskih poteh, kjer si prostor delimo z ostalimi uporabniki.

Lukagratej ob 20:44, 22. junij 2013

2013-06-22T20:44:02Z

Lukagratej ob 20:31, 22. junij 2013

2013-06-22T20:31:28Z

Prikaži spremembe

Lukagratej ob 16:09, 29. maj 2012

2012-05-29T16:09:03Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:09, 29. maj 2012
Vrstica 178:		Vrstica 178:
	=== Učinkovito zaviranje<br> ===		=== Učinkovito zaviranje<br> ===

-	Zaviranje predstavlja eno temeljnih veščin kolesarstva tako na cesti kot izven njih. Da je potrebno hitrost prilagoditi razmeram, nam je znano že iz cestno prometnih predpisov, v naravnem okolju in na poteh pa	+	Zaviranje predstavlja eno temeljnih veščin kolesarstva tako na cesti kot izven njih. Da je potrebno hitrost prilagoditi razmeram, nam je znano že iz cestno prometnih predpisov, v naravnem okolju in na poteh pa veljajo podobni dogovori. Zato si vedno prizadevamo za varno zaviranje namesto nenadnega ustavljanja, zlasti pa upočasnimo pred ovinki in težjimi odseki poti. Nadzor nad kolesom je ključnega pomena na zahtevnejšem terenu, kjer raje peljemo nekoliko počasneje, a z več kontrole. Nenazadnje je varna, kontrolirana vožnja tudi eden od temeljev sožitja na večnamenskih poteh, kjer si prostor delimo z ostalimi uporabniki.

-	veljajo podobni dogovori. Zato si vedno prizadevamo za varno zaviranje namesto nenadnega ustavljanja, zlasti pa upočasnimo pred ovinki in težjimi odseki poti. Nadzor nad kolesom je ključnega pomena na	+	Položaj telesa in potek učinkovitega zaviranja: sedaj že vemo, da izhajamo iz aktivnega položaja telesa. Postopoma in vse močneje stiskamo zavorne ročice, istočasno pa težišče (zlasti boke) intenzivno pomaknemo nazaj in nizko. Pete stopal obrnemo navzdol in vso težo usmerimo v pedala. V tem trenutku že močno zaviramo, teža je na pedalih, dlani imamo lahkotne. S tem kolesu omogočimo najučinkovitejši pritisk na podlago, posledično pa boljši oprijem in krajšo zavorno pot. Na koncu zaviranja postopoma popuščamo zavorne ročice in se s telesom vrnemo v izhodiščno, nevtralno držo (Lopes, McCormack 2010).
-		+
-	zahtevnejšem terenu, kjer raje peljemo nekoliko počasneje, a z več kontrole. Nenazadnje je varna, kontrolirana vožnja tudi eden od temeljev sožitja na večnamenskih poteh, kjer si prostor delimo z ostalimi	+
-		+
-	~~uporabniki.~~	+
-		+
-	Položaj telesa in potek učinkovitega zaviranja: sedaj že vemo, da izhajamo iz aktivnega položaja telesa. Postopoma in vse močneje stiskamo zavorne ročice, istočasno pa težišče (zlasti boke) intenzivno pomaknemo	+
-		+
-	nazaj in nizko. Pete stopal obrnemo navzdol in vso težo usmerimo v pedala. V tem trenutku že močno zaviramo, teža je na pedalih, dlani imamo lahkotne. S tem kolesu omogočimo najučinkovitejši pritisk na podlago,	+
-		+
-	posledično pa boljši oprijem in krajšo zavorno pot. Na koncu zaviranja postopoma popuščamo zavorne ročice in se s telesom vrnemo v izhodiščno, nevtralno držo (Lopes, McCormack 2010).	+

	<br> [[Image:Tehnika Slika08.jpg\|thumb\|center\|400px]]		<br> [[Image:Tehnika Slika08.jpg\|thumb\|center\|400px]]

-	Pri izvedbi zaviranja pazimo, da je kolo čim bolj pravokotno na podlago, saj je tako večja površina plašča v stiku s tlemi. Pri nagnjenem kolesu med zaviranjem namreč prej pride do zdrsa. Osredotočimo se na	+	Pri izvedbi zaviranja pazimo, da je kolo čim bolj pravokotno na podlago, saj je tako večja površina plašča v stiku s tlemi. Pri nagnjenem kolesu med zaviranjem namreč prej pride do zdrsa. Osredotočimo se na postopno doziranje zavorne moči, nenadno močno stiskanje zavornih ročk je najkrajša pot izključno do zdrsa ali blokiranih koles. Nežno doziranje zavorne moči je še toliko pomembneje, kadar imamo opravka z:<br>
-		+
-	postopno doziranje zavorne moči, nenadno močno stiskanje zavornih ročk je najkrajša pot izključno do zdrsa ali blokiranih koles. Nežno doziranje zavorne moči je še toliko pomembneje, kadar imamo opravka z:<br>	+

	*drsečo in spolzko podlago (grušč, pesek, listje …),		*drsečo in spolzko podlago (grušč, pesek, listje …),
Vrstica 204:		Vrstica 192:
	<br>		<br>

-	Zaviramo v kratkih in intenzivnih intervalih. Izogibamo se daljšim, neprekinjenim stiskanjem zavornih ročk, razen če je imeti utrujene dlani in pregrete zavore naš cilj. Na dolgih odsekih poskušamo izmenično	+	Zaviramo v kratkih in intenzivnih intervalih. Izogibamo se daljšim, neprekinjenim stiskanjem zavornih ročk, razen če je imeti utrujene dlani in pregrete zavore naš cilj. Na dolgih odsekih poskušamo izmenično popuščati zavore in jih s tem hladiti: zadostuje tudi že najkrajši interval sekunde ali dveh, da v dotok spravimo nekaj hladnega zraka. Kjer razmere dopuščajo in imamo pregled nad terenom, presodimo potrebnost zaviranja: neobremenjena kolesa namreč lepše odpeljejo ovire, naša vožnja pa je tako lažja in bolj tekoča.

-	popuščati zavore in jih s tem hladiti: zadostuje tudi že najkrajši interval sekunde ali dveh, da v dotok spravimo nekaj hladnega zraka. Kjer razmere dopuščajo in imamo pregled nad terenom, presodimo potrebnost	+	'''Optimalni učinek zaviranja''' je tik pred blokiranjem koles, ko je med plašči in podlago največje trenje. Za to je potreben občutek in uporaba obeh zavor hkrati. Ključna stvar je ustavljanje z večinsko uporabo sprednje zavore, medtem ko zadnja služi predvsem ohranjanju stabilnosti. Nazorno lahko to ugotovimo s preprostim poskusom: na slabši podlagi se poskušajmo ustaviti samo z uporabo sprednje oz. zadnje zavore in nato še z uporabo obeh zavor. Primerjajmo dolžine zavornih poti. Uporabo obeh zavor hkrati po potrebi omenimo in predstavimo udeležencem na turi, saj pri manj izkušenih kolesarjih pogosto prihaja do pretirane uporabe zadnje zavore. <br>
-		+
-	~~zaviranja: neobremenjena kolesa namreč lepše odpeljejo ovire, naša vožnja pa je tako lažja in bolj tekoča.~~	+
-		+
-	'''Optimalni učinek zaviranja''' je tik pred blokiranjem koles, ko je med plašči in podlago največje trenje. Za to je potreben občutek in uporaba obeh zavor hkrati. Ključna stvar je ustavljanje z večinsko uporabo	+
-		+
-	sprednje zavore, medtem ko zadnja služi predvsem ohranjanju stabilnosti. Nazorno lahko to ugotovimo s preprostim poskusom: na slabši podlagi se poskušajmo ustaviti samo z uporabo sprednje oz. zadnje zavore	+
-		+
-	in nato še z uporabo obeh zavor. Primerjajmo dolžine zavornih poti. Uporabo obeh zavor hkrati po potrebi omenimo in predstavimo udeležencem na turi, saj pri manj izkušenih kolesarjih pogosto prihaja do	+
-		+
-	pretirane uporabe zadnje zavore. <br>	+

	'''Zaviranje z blokiranimi kolesi''' ni samo nezaželeno, je tudi nevarno. Nevrteča se kolesa pomenijo slabši stik s podlago in manj stabilnosti, predvsem pa bistveno povečajo možnosti za padec. Poleg tega s tem		'''Zaviranje z blokiranimi kolesi''' ni samo nezaželeno, je tudi nevarno. Nevrteča se kolesa pomenijo slabši stik s podlago in manj stabilnosti, predvsem pa bistveno povečajo možnosti za padec. Poleg tega s tem
Vrstica 226:		Vrstica 204:
	puščanja sledi.		puščanja sledi.

-	<br>	+	<br>

	=== Spusti po nezahtevni podlagi ===		=== Spusti po nezahtevni podlagi ===

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:44, 22. junij 2013
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	=== Sedež<br> ===		=== Sedež<br> ===

-	Ključne so tri nastavitve: '''višina sedeža''', '''naklon sedeža''' in '''vodoravni položaj'''.<br>	+	Ključne so tri nastavitve: '''višina sedeža''', '''naklon sedeža''' in '''vodoravni položaj'''.<br>

-	Začetno višino sedeža zelo enostavno določimo s pomočjo iztegnjene noge, pri čemer peto postavimo na pedal. Pri tem smo pozorni, da je v kolenu minimalen kót, noga namreč ne sme biti popolnoma iztegnjena. Nastavitev je izhodiščna točka, kasneje višino sedeža minimalno prilagodimo glede na naše potrebe. <br>	+	Začetno višino sedeža zelo enostavno določimo s pomočjo iztegnjene noge, pri čemer peto postavimo na pedal. Pri tem smo pozorni, da je v kolenu minimalen kót, noga namreč ne sme biti popolnoma iztegnjena. Nastavitev je izhodiščna točka, kasneje višino sedeža minimalno prilagodimo glede na naše potrebe. <br>

	S pomočjo vodne tehtnice ga naravnamo v vodoravni položaj, ki je izhodišče za nadaljnje nastavitve. Če nam bolj odgovarja, lahko kasneje konico sedeža malenkost dvignemo oz. spustimo, vendar ne več kot nekaj milimetrov. Pomemben je tudi položaj »naprej-nazaj« na sedežu; določimo ga s pomočjo pravokotnice iz pogačice na os pedala (pri tem si lahko pomagamo s svinčnico in pomočjo druge osebe).		S pomočjo vodne tehtnice ga naravnamo v vodoravni položaj, ki je izhodišče za nadaljnje nastavitve. Če nam bolj odgovarja, lahko kasneje konico sedeža malenkost dvignemo oz. spustimo, vendar ne več kot nekaj milimetrov. Pomemben je tudi položaj »naprej-nazaj« na sedežu; določimo ga s pomočjo pravokotnice iz pogačice na os pedala (pri tem si lahko pomagamo s svinčnico in pomočjo druge osebe).
Vrstica 41:		Vrstica 41:
	=== Zavorne in prestavne ročke<br> ===		=== Zavorne in prestavne ročke<br> ===

-	Naklon zavornih ročk nastavimo pod enakim kotom, kot z rokami držimo krmilo. Taka nastavitev je najbolj ergonomična in tudi varnejša. Zavorne ročke pomaknemo proti notranjosti krmila in s tem olajšamo zaviranje: prijem ročice povsem na zunanjem robu pomeni več zavorne moči in manj utrujenosti prstov. Kadar je mogoče, pri zaviranju uporabljamo zgolj en prst (najpogosteje kazalec), ostali prsti medtem oklepajo krmilo. Razlog je zopet v povečani varnosti in kontroli krmila med vožnjo. Sodobne disk zavore so s svojo močjo idealne za enoprstno zaviranje, medtem ko se dvoprstnega zaviranja ponavadi poslužujemo pri obročnih zavorah (V-zavore, »cantilever« ipd.). Omenimo še, da je varno ustavljanje ponavadi pomembnejše od prestavljanja, zato ima nastavitev zavornih ročk prednost pred nastavitvijo prestavnih ročk. [[Image:Tehnika Slika02a.jpg\|thumb\|center\|400px]] [[Image:Tehnika Slika02b.jpg\|thumb\|center\|400px]]	+	Naklon zavornih ročk nastavimo pod enakim kotom, kot z rokami držimo krmilo. Taka nastavitev je najbolj ergonomična in tudi varnejša. Zavorne ročke pomaknemo proti notranjosti krmila in s tem olajšamo zaviranje: prijem ročice povsem na zunanjem robu pomeni več zavorne moči in manj utrujenosti prstov. Kadar je mogoče, pri zaviranju uporabljamo zgolj en prst (najpogosteje kazalec), ostali prsti medtem oklepajo krmilo. Razlog je zopet v povečani varnosti in kontroli krmila med vožnjo. Sodobne disk zavore so s svojo močjo idealne za enoprstno zaviranje, medtem ko se dvoprstnega zaviranja ponavadi poslužujemo pri obročnih zavorah (V-zavore, »cantilever« ipd.). Omenimo še, da je varno ustavljanje ponavadi pomembnejše od prestavljanja, zato ima nastavitev zavornih ročk prednost pred nastavitvijo prestavnih ročk. [[Image:Tehnika Slika02a.jpg\|thumb\|center\|400px\|Slika 2: optimalen položaj zavornih ročk]] [[Image:Tehnika Slika02b.jpg\|thumb\|center\|400px\|Slika 3: pravilen naklon zavornih ročk]]

	=== Vzmetenje ===		=== Vzmetenje ===

-	Velika večina današnjih gorskih koles je opremljenih z vzmetenjem, na področju katerega pa iz različnih razlogov pogosto prihaja do pomanjkljivih nastavitev. Težko si je predstavljati pomembnost optimalne nastavitve, dokler sami ne izkusimo razlike v vožnji med površno in pravilno nastavljenim vzmetenjem. Naj omenimo dve najpomembnejši funkciji, ki jih najdemo praktično na vseh modelih vzmetenih vilic oz. zadnjih amortizerjev:'''trdota vzmeti oz. pritisk v zračni komori''' in '''hitrost vračanja''' (angl. rebound)	+	Velika večina današnjih gorskih koles je opremljenih z vzmetenjem, na področju katerega pa iz različnih razlogov pogosto prihaja do pomanjkljivih nastavitev. Težko si je predstavljati pomembnost optimalne nastavitve, dokler sami ne izkusimo razlike v vožnji med površno in pravilno nastavljenim vzmetenjem. Naj omenimo dve najpomembnejši funkciji, ki jih najdemo praktično na vseh modelih vzmetenih vilic oz. zadnjih amortizerjev:'''trdota vzmeti oz. pritisk v zračni komori''' in '''hitrost vračanja''' (angl. rebound)

	<br>1. '''Trdota vzmeti oz. tlak v zračni komori''' je prva in najpomembnejša nastavitev, saj s tem prilagodimo vzmetenje na svojo težo. Pri zračnih vilicah oz. amortizerjih trdoto določamo s pomočjo pritiska v glavni oz. pozitivni zračni komori. Kadar imamo opravka z vilicami oz. amortizerji z vijačno vzmetjo, trdoto uravnavamo z izbiro vzmeti ustrezne trdote oz. koeficienta.<br>Trdoto določimo s pomočjo poseda vzmetenja (angl. sag). To označuje posed pri statični obremenitvi kolesa – torej naš običajni položaj na kolesu. Velja poudariti, da posed zadnjega amortizerja praviloma merimo sede, posed sprednjih vilic pa stoje, saj pridejo vilice do izraza predvsem na spustih, kjer ponavadi stojimo; zaradi tega enak položaj uporabimo tudi pri nastavitvah. Trdota vzmeti v veliki meri določa, kdaj je vzmetenje optimalno nastavljeno: takrat, ko porabimo ves razpoložljiv hod, ne da bi vilice oz. amortizer grobo »zabili« do konca.<br>Okvirne vrednosti poseda so določene s strani proizvajalcev za vsak model oz. kolo posebej. Običajno znašajo od 15 do 25 odstotkov celotnega hoda pri XC kolesih, pri modelih z več hoda pa od 25 do 35 odstotkov. Za natančnejše podatke vzemite v roke uporabniški priročnik.		<br>1. '''Trdota vzmeti oz. tlak v zračni komori''' je prva in najpomembnejša nastavitev, saj s tem prilagodimo vzmetenje na svojo težo. Pri zračnih vilicah oz. amortizerjih trdoto določamo s pomočjo pritiska v glavni oz. pozitivni zračni komori. Kadar imamo opravka z vilicami oz. amortizerji z vijačno vzmetjo, trdoto uravnavamo z izbiro vzmeti ustrezne trdote oz. koeficienta.<br>Trdoto določimo s pomočjo poseda vzmetenja (angl. sag). To označuje posed pri statični obremenitvi kolesa – torej naš običajni položaj na kolesu. Velja poudariti, da posed zadnjega amortizerja praviloma merimo sede, posed sprednjih vilic pa stoje, saj pridejo vilice do izraza predvsem na spustih, kjer ponavadi stojimo; zaradi tega enak položaj uporabimo tudi pri nastavitvah. Trdota vzmeti v veliki meri določa, kdaj je vzmetenje optimalno nastavljeno: takrat, ko porabimo ves razpoložljiv hod, ne da bi vilice oz. amortizer grobo »zabili« do konca.<br>Okvirne vrednosti poseda so določene s strani proizvajalcev za vsak model oz. kolo posebej. Običajno znašajo od 15 do 25 odstotkov celotnega hoda pri XC kolesih, pri modelih z več hoda pa od 25 do 35 odstotkov. Za natančnejše podatke vzemite v roke uporabniški priročnik.

-		+	<br>

	2. Po nastavitvi trdote se posvetimo '''hitrosti vračanja (angl. rebound)''', ki je ključnega pomena za kar najboljšo sledenje neravninam na terenu. Brez kakovostnega in predvsem pravilno nastavljenega povratka vzmetenju ne damo možnosti, da bi ustrezno blažilo neravnine. Pri osnovni nastavitvi vzmet opravi natanko 1 nihaj in se zatem umiri (preneha nihati). Izhodišče za to je test, kjer zapeljemo z roba pločnika in opazujemo vzmetenje. Pred tem povratek nastavimo na najvišjo hitrost (najbolj odprta oz. hitra nastavitev) in postopoma povečujemo intenzivnost nastavitve (torej upočasnjujemo hitrost vračanja). Opazujemo nihanje kolesa in zaključimo, ko po obremenitvi napravi natanko 1 nihaj. Nastavitev poteka ločeno za sprednje in zadnje vzmetenje. »Pločnik test« je zgolj izhodiščna nastavitev, kasneje hitrost povratka prilagodimo na terenu.		2. Po nastavitvi trdote se posvetimo '''hitrosti vračanja (angl. rebound)''', ki je ključnega pomena za kar najboljšo sledenje neravninam na terenu. Brez kakovostnega in predvsem pravilno nastavljenega povratka vzmetenju ne damo možnosti, da bi ustrezno blažilo neravnine. Pri osnovni nastavitvi vzmet opravi natanko 1 nihaj in se zatem umiri (preneha nihati). Izhodišče za to je test, kjer zapeljemo z roba pločnika in opazujemo vzmetenje. Pred tem povratek nastavimo na najvišjo hitrost (najbolj odprta oz. hitra nastavitev) in postopoma povečujemo intenzivnost nastavitve (torej upočasnjujemo hitrost vračanja). Opazujemo nihanje kolesa in zaključimo, ko po obremenitvi napravi natanko 1 nihaj. Nastavitev poteka ločeno za sprednje in zadnje vzmetenje. »Pločnik test« je zgolj izhodiščna nastavitev, kasneje hitrost povratka prilagodimo na terenu.

-		+	<br>

	'''Da povzamemo:''' ob nakupu novega kolesa si vzemite nekaj časa in dodobra preučite priložene uporabniške priročnike za vzmetenje. V njih so omenjene funkcije podrobno opisane, skupaj z razlago vseh mogočih gumbov za nastavljanje hitrosti povratka (ang. rebound), hitrosti stiskanja (ang. compression) ter različnih sistemov za spreminjanje hoda in preprečevanje zibanja. Nato se odpravite na dobro poznano teren in nastavitve preizkusite v praksi. V tem primeru bo kolo resnično delovalo tako, kot je treba. Ker gre pri vzmetenju za široko in precej kompleksno področje, smo se zgolj dotaknili najpomembnejših detajlov. Za več informacij predlagamo obisk specializirane kolesarske trgovine oz. branje strokovne kolesarske literature. Poleg uporabniških priročnikov proizvajalcev priporočamo tudi knjige, kot npr. Gorazd Stražišar: [http://www.doria.si/knjigarna/q/artikel/2343 ''Sem kolesar. Gorski  kolesar''] in Brian Lopes, Lee McCormack:''[http://www.leelikesbikes.com/mastering_mountain_bike_skills_2nd_edition Mastering Mountain Bike Skills]'''. <br>'''''		'''Da povzamemo:''' ob nakupu novega kolesa si vzemite nekaj časa in dodobra preučite priložene uporabniške priročnike za vzmetenje. V njih so omenjene funkcije podrobno opisane, skupaj z razlago vseh mogočih gumbov za nastavljanje hitrosti povratka (ang. rebound), hitrosti stiskanja (ang. compression) ter različnih sistemov za spreminjanje hoda in preprečevanje zibanja. Nato se odpravite na dobro poznano teren in nastavitve preizkusite v praksi. V tem primeru bo kolo resnično delovalo tako, kot je treba. Ker gre pri vzmetenju za široko in precej kompleksno področje, smo se zgolj dotaknili najpomembnejših detajlov. Za več informacij predlagamo obisk specializirane kolesarske trgovine oz. branje strokovne kolesarske literature. Poleg uporabniških priročnikov proizvajalcev priporočamo tudi knjige, kot npr. Gorazd Stražišar: [http://www.doria.si/knjigarna/q/artikel/2343 ''Sem kolesar. Gorski  kolesar''] in Brian Lopes, Lee McCormack:''[http://www.leelikesbikes.com/mastering_mountain_bike_skills_2nd_edition Mastering Mountain Bike Skills]'''. <br>'''''
Vrstica 77:		Vrstica 77:
	komolcih in pomaknemo trup naprej oz. nižje. V primeru vožnje stoje se prav tako pomaknemo v smeri naprej, pri čemer naše težišče ohranjamo navpično nad gonilnim ležajem in uravnoteženo stojimo na pedalih. V		komolcih in pomaknemo trup naprej oz. nižje. V primeru vožnje stoje se prav tako pomaknemo v smeri naprej, pri čemer naše težišče ohranjamo navpično nad gonilnim ležajem in uravnoteženo stojimo na pedalih. V

-	obeh primerih hitro začutimo, kdaj je naše telo pomaknjeno preveč naprej (pritisk na rokah, zdrs zadnjega kolesa) ali preveč nazaj (vlečenje z rokami, sprednje kolo pleše in ne drži smeri). [[Image:Tehnika Slika04.jpg\|thumb\|center\|400px]]	+	obeh primerih hitro začutimo, kdaj je naše telo pomaknjeno preveč naprej (pritisk na rokah, zdrs zadnjega kolesa) ali preveč nazaj (vlečenje z rokami, sprednje kolo pleše in ne drži smeri). [[Image:Tehnika Slika04.jpg\|thumb\|center\|400px\|Slika 4: položaj telesa na vzponu]]

	=== <br> Dolgi in položni vzponi<br> ===		=== <br> Dolgi in položni vzponi<br> ===
Vrstica 94:		Vrstica 94:
	*s komolci in mišicami trebušnega dela pritiskamo navzdol in na krmilo, da preprečimo dvigovanje sprednjega kolesa.		*s komolci in mišicami trebušnega dela pritiskamo navzdol in na krmilo, da preprečimo dvigovanje sprednjega kolesa.

-	Spodnji sliki prikazujeta tehniko vzpenjanja po izjemno strmi podlagi z naklonom 50 %. [[Image:Tehnika Slika05.jpg\|thumb\|center\|400px]] [[Image:Tehnika Slika06.jpg\|thumb\|center\|400px]]	+	Spodnji sliki prikazujeta tehniko vzpenjanja po izjemno strmi podlagi z naklonom 50 %. [[Image:Tehnika Slika05.jpg\|thumb\|center\|400px\|Slika 4: izjemno strm vzpon v stoječem položaju]] [[Image:Tehnika Slika06.jpg\|thumb\|center\|400px\|Slika 5: isti odsek še v sedečem položaju z vso "bojno opremo"]]

	=== <br> Navzgor po tehnično zahtevnem terenu ===		=== <br> Navzgor po tehnično zahtevnem terenu ===
Vrstica 101:		Vrstica 101:

	*težja prestava zahteva več moči v primerjavi z lažjimi prenosi,tovrstna vožnja zlasti na daljših odsekih zahteva ustrezno telesno pripravljenost,		*težja prestava zahteva več moči v primerjavi z lažjimi prenosi,tovrstna vožnja zlasti na daljših odsekih zahteva ustrezno telesno pripravljenost,
-	*lahko uporabimo tudi lažje prestave in dodatno izboljšujemo ravnotežje; vaje za ravnotežje so običajno zabavnejše kot kondicijski treningi, pridobljena sposobnost ravnotežja pa »traja« dlje kot kondicija.	+	*lahko uporabimo tudi lažje prestave in dodatno izboljšujemo ravnotežje; vaje za ravnotežje so običajno zabavnejše kot kondicijski treningi, pridobljena sposobnost ravnotežja pa »traja« dlje kot kondicija.
-		+

		+	<br>

	Kadar ne gre drugače ali je teren preprosto pretežak za vožnjo, lahko kolo naložimo na hrbet, kot prikazuje slika. Na zahtevnem ali težje prehodnem terenu je to eden najlažjih načinov »vzpenjanja«, saj nas bistveno manj utrudi kot porivanje ali dvigovanje kolesa čez ovire.<br>		Kadar ne gre drugače ali je teren preprosto pretežak za vožnjo, lahko kolo naložimo na hrbet, kot prikazuje slika. Na zahtevnem ali težje prehodnem terenu je to eden najlažjih načinov »vzpenjanja«, saj nas bistveno manj utrudi kot porivanje ali dvigovanje kolesa čez ovire.<br>
Vrstica 109:		Vrstica 109:
	<br>		<br>

-	[[Image:Tehnika Slika07.jpg\|thumb\|center\|400px]]	+	[[Image:Tehnika Slika07.jpg\|thumb\|center\|400px\|Slika 7: izhod v sili, nošnja koles]]

	== Tehnika vožnje na spustih ==		== Tehnika vožnje na spustih ==
Vrstica 209:		Vrstica 209:
	=== Vožnja po tehnično zahtevni podlagi<br> ===		=== Vožnja po tehnično zahtevni podlagi<br> ===

-	Premagovanje ovir in tehnično zahtevne podlage prav tako spada v kategorijo »peljemo po poti«, kjer želimo uspešno opraviti z določenim odsekom na turi. Ob dobro »uglašenem« kolesu in naših sposobnostih smo hitro presenečeni, s kakšno lahkoto in kontrolo lahko kolesarimo po terenu, ne da bi škodovali sebi ali podlagi. Naj poudarimo, da bolj kot se posvetimo osnovam (aktivni položaj in zaviranje), lažji in varnejši je prehod na kolesarjenje po težjem terenu.	+	Premagovanje ovir in tehnično zahtevne podlage prav tako spada v kategorijo »peljemo po poti«, kjer želimo uspešno opraviti z določenim odsekom na turi. Ob dobro »uglašenem« kolesu in naših sposobnostih smo hitro presenečeni, s kakšno lahkoto in kontrolo lahko kolesarimo po terenu, ne da bi škodovali sebi ali podlagi. Naj poudarimo, da bolj kot se posvetimo osnovam (aktivni položaj in zaviranje), lažji in varnejši je prehod na kolesarjenje po težjem terenu.

	Na tehnično zahtevnih delih nam vožnjo občutno olajša spuščen sedež, saj omogoča nižje težišče in s tem boljšo stabilnost. Prav tako imamo več manevrskega prostora za gibanje. Izjemnega pomena je občutek za ravnotežje, kjer si pomagamo z (na)gibanjem telesa, premikanjem bokov, dodatno pa nam vožnjo olajšajo razširjeni komolci in kolena. Tehnično zahtevni deli zahtevajo izbiro optimalne linije, zato je še toliko pomembnejši stalen pogled naprej in »branje« poti. Zlasti na takšnih delih pride do izraza aktivno-sproščena drža s težiščem v središču kolesa (glej aktivni položaj). Za varno in uspešno vožnjo je potrebno istočasno ostati pozoren in osredotočen na pot pred nami, obenem pa ohraniti sproščenost v telesu.		Na tehnično zahtevnih delih nam vožnjo občutno olajša spuščen sedež, saj omogoča nižje težišče in s tem boljšo stabilnost. Prav tako imamo več manevrskega prostora za gibanje. Izjemnega pomena je občutek za ravnotežje, kjer si pomagamo z (na)gibanjem telesa, premikanjem bokov, dodatno pa nam vožnjo olajšajo razširjeni komolci in kolena. Tehnično zahtevni deli zahtevajo izbiro optimalne linije, zato je še toliko pomembnejši stalen pogled naprej in »branje« poti. Zlasti na takšnih delih pride do izraza aktivno-sproščena drža s težiščem v središču kolesa (glej aktivni položaj). Za varno in uspešno vožnjo je potrebno istočasno ostati pozoren in osredotočen na pot pred nami, obenem pa ohraniti sproščenost v telesu.