Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije - Zgodovina strani

Andrej Bandelj ob 09:34, 18. april 2013

2013-04-18T09:34:39Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:34, 18. april 2013
Vrstica 49:		Vrstica 49:
	PZS odloči tudi za dodatno vodniško usposabljanje, ki ga po opravljenih logično zasnovanih stopnjah pripelje do najvišje prostovoljne vodniške usposobljenosti v območju vodenja zelo zahtevnih kopnih in zimskih tur in turnih smukov. Takšno usposobljenost je 31. 12. 2012 imelo 10 vodnikov PZS. Za vodenje po zelo zahtevnih planinskih poteh je usposobljenih 38 % skupnega števila vodnikov, slabih 24 % pa ima tudi dovoljenje za vodenje po lahkih poteh pozimi. Povejmo še, da je bila v letu 2011 12,3 % vodnikov in vodnic PZS mlajših od trideset let, četrtina (26,3 %) jih je bila starih od 30 do 40 let, petina (22,3 %) od 40 do 50, kar dve petini (39 %) pa starejših od 50 let.<br>		PZS odloči tudi za dodatno vodniško usposabljanje, ki ga po opravljenih logično zasnovanih stopnjah pripelje do najvišje prostovoljne vodniške usposobljenosti v območju vodenja zelo zahtevnih kopnih in zimskih tur in turnih smukov. Takšno usposobljenost je 31. 12. 2012 imelo 10 vodnikov PZS. Za vodenje po zelo zahtevnih planinskih poteh je usposobljenih 38 % skupnega števila vodnikov, slabih 24 % pa ima tudi dovoljenje za vodenje po lahkih poteh pozimi. Povejmo še, da je bila v letu 2011 12,3 % vodnikov in vodnic PZS mlajših od trideset let, četrtina (26,3 %) jih je bila starih od 30 do 40 let, petina (22,3 %) od 40 do 50, kar dve petini (39 %) pa starejših od 50 let.<br>

-	~~===~~ [[Image:~~Slika_1~~.2.~~2_NEW~~.jpg\|thumb\|center\|Kovinski znak vodnika PZS]]<br> ~~===~~	+	[[Image:Slika 1.2.2 NEW.jpg\|thumb\|center\|Kovinski znak vodnika PZS]]<br>

	<br>		<br>

Andrej Bandelj ob 09:34, 18. april 2013

2013-04-18T09:34:11Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:34, 18. april 2013
Vrstica 45:		Vrstica 45:
	Podkomisija za usposabljanje, ki v vodniški organizaciji skrbi za vodniške tečaje, vsako leto organizira osnovno usposabljanje za vodnike PZS v sklenjenih ali deljenih oz. »vikend« tečajih. Sklenjeni osnovni tečaji praviloma potekajo vsako leto v juliju v Planinskem učnem središču Bavšica in trajajo celih 12 dni (v to ni všteta preizkusna tura in sprejemni izpit). Deljeni tečaji potekajo na različnih lokacijah od januarja do junija in trajajo šest koncev tednov (upoštevati je treba še dva dni za preizkusno turo in sprejemni izpit). Po uspešno opravljenem osnovnem tečaju in pripravništvu dobi posameznik podeljen strokovni naziv vodnik PZS, ki mu omogoča nadaljnje usposabljanje oz. pridobivanje dodatnih kategorij vodenja. Usposabljanje poleg PZS po enakem programu izvajata še Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.		Podkomisija za usposabljanje, ki v vodniški organizaciji skrbi za vodniške tečaje, vsako leto organizira osnovno usposabljanje za vodnike PZS v sklenjenih ali deljenih oz. »vikend« tečajih. Sklenjeni osnovni tečaji praviloma potekajo vsako leto v juliju v Planinskem učnem središču Bavšica in trajajo celih 12 dni (v to ni všteta preizkusna tura in sprejemni izpit). Deljeni tečaji potekajo na različnih lokacijah od januarja do junija in trajajo šest koncev tednov (upoštevati je treba še dva dni za preizkusno turo in sprejemni izpit). Po uspešno opravljenem osnovnem tečaju in pripravništvu dobi posameznik podeljen strokovni naziv vodnik PZS, ki mu omogoča nadaljnje usposabljanje oz. pridobivanje dodatnih kategorij vodenja. Usposabljanje poleg PZS po enakem programu izvajata še Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.

-	Po doseženem strokovnem nazivu se lahko posamezen vodnik PZS odloči tudi za dodatno vodniško usposabljanje, ki ga po opravljenih logično zasnovanih stopnjah pripelje do najvišje prostovoljne vodniške usposobljenosti v območju vodenja zelo zahtevnih kopnih in zimskih tur in turnih smukov. Takšno usposobljenost je 31. 12. 2012 imelo 10 vodnikov PZS. Za vodenje po zelo zahtevnih planinskih poteh je usposobljenih 38 % skupnega števila vodnikov, slabih 24 % pa ima tudi dovoljenje za vodenje po lahkih poteh pozimi. Povejmo še, da je bila v letu 2011 12,3 % vodnikov in vodnic PZS mlajših od trideset let, četrtina (26,3 %) jih je bila starih od 30 do 40 let, petina (22,3 %) od 40 do 50, kar dve petini (39 %) pa starejših od 50 let.<br><br>	+	Po doseženem strokovnem nazivu se lahko posamezen vodnik
		+
		+	PZS odloči tudi za dodatno vodniško usposabljanje, ki ga po opravljenih logično zasnovanih stopnjah pripelje do najvišje prostovoljne vodniške usposobljenosti v območju vodenja zelo zahtevnih kopnih in zimskih tur in turnih smukov. Takšno usposobljenost je 31. 12. 2012 imelo 10 vodnikov PZS. Za vodenje po zelo zahtevnih planinskih poteh je usposobljenih 38 % skupnega števila vodnikov, slabih 24 % pa ima tudi dovoljenje za vodenje po lahkih poteh pozimi. Povejmo še, da je bila v letu 2011 12,3 % vodnikov in vodnic PZS mlajših od trideset let, četrtina (26,3 %) jih je bila starih od 30 do 40 let, petina (22,3 %) od 40 do 50, kar dve petini (39 %) pa starejših od 50 let.<br>
		+
		+	=== [[Image:Slika_1.2.2_NEW.jpg\|thumb\|center\|Kovinski znak vodnika PZS]]<br> ===
		+
		+	<br>

	=== Kategorije vodenja<br> ===		=== Kategorije vodenja<br> ===

Andrej Bandelj ob 09:14, 18. april 2013

2013-04-18T09:14:48Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:14, 18. april 2013
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	'''Welcome to ''Kolorocnik''!''' We hope you will contribute much and well. You will probably want to read the [[Pomoč:Vsebina\|help pages]]. Again, welcome and have fun! [[Uporabnik:Joc53\|Joc53]] 09:28, 5. april 2013 (CEST)
-
-	~~= =~~
-
	Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>		Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>

Andrej Bandelj ob 09:12, 18. april 2013

2013-04-18T09:12:27Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:12, 18. april 2013
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Welcome to ''Kolorocnik''!''' We hope you will contribute much and well. You will probably want to read the [[Pomoč:Vsebina\|help pages]]. Again, welcome and have fun! [[Uporabnik:Joc53\|Joc53]] 09:28, 5. april 2013 (CEST)		'''Welcome to ''Kolorocnik''!''' We hope you will contribute much and well. You will probably want to read the [[Pomoč:Vsebina\|help pages]]. Again, welcome and have fun! [[Uporabnik:Joc53\|Joc53]] 09:28, 5. april 2013 (CEST)

-	= ~~Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije~~ =	+	= =

	Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>		Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>

Andrej Bandelj: je prestavil(-a) Uporabniški pogovor:Andrej Bandelj na Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije

2013-04-18T09:11:55Z

je prestavil(-a) Uporabniški pogovor:Andrej Bandelj na Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije

← Starejša redakcija

Redakcija: 09:11, 18. april 2013

Andrej Bandelj ob 09:10, 18. april 2013

2013-04-18T09:10:13Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:10, 18. april 2013
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>		Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>

-	== Dejavnost vodnikov PZS<br> ==	+	=== Dejavnost vodnikov PZS<br> ===

	Vodniki PZS izvajajo vzgojno-izobraževalno in strokovno-organizacijsko delo, za katero so ustrezno usposobljeni. Vzgojno-izobraževalno delo obsega planinsko vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora. Strokovno-organizacijsko delo v podporo prostovoljnemu vodništvu in planinstvu poteka v organih planinske organizacije.		Vodniki PZS izvajajo vzgojno-izobraževalno in strokovno-organizacijsko delo, za katero so ustrezno usposobljeni. Vzgojno-izobraževalno delo obsega planinsko vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora. Strokovno-organizacijsko delo v podporo prostovoljnemu vodništvu in planinstvu poteka v organih planinske organizacije.

Andrej Bandelj ob 09:09, 18. april 2013

2013-04-18T09:09:32Z

Andrej Bandelj ob 09:07, 18. april 2013

2013-04-18T09:07:23Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:07, 18. april 2013
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>		Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>

-	== Dejavnost vodnikov PZS<br> ==	+	=== Dejavnost vodnikov PZS<br> ===

	Vodniki PZS izvajajo vzgojno-izobraževalno in strokovno-organizacijsko delo, za katero so ustrezno usposobljeni. Vzgojno-izobraževalno delo obsega planinsko vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora. Strokovno-organizacijsko delo v podporo prostovoljnemu vodništvu in planinstvu poteka v organih planinske organizacije.		Vodniki PZS izvajajo vzgojno-izobraževalno in strokovno-organizacijsko delo, za katero so ustrezno usposobljeni. Vzgojno-izobraževalno delo obsega planinsko vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora. Strokovno-organizacijsko delo v podporo prostovoljnemu vodništvu in planinstvu poteka v organih planinske organizacije.

Andrej Bandelj ob 09:06, 18. april 2013

2013-04-18T09:06:31Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:06, 18. april 2013
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Welcome to ''Kolorocnik''!''' We hope you will contribute much and well. You will probably want to read the [[Pomoč:Vsebina\|help pages]]. Again, welcome and have fun! [[Uporabnik:Joc53\|Joc53]] 09:28, 5. april 2013 (CEST)		'''Welcome to ''Kolorocnik''!''' We hope you will contribute much and well. You will probably want to read the [[Pomoč:Vsebina\|help pages]]. Again, welcome and have fun! [[Uporabnik:Joc53\|Joc53]] 09:28, 5. april 2013 (CEST)

-	== Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije ==	+	= Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije =

	Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>		Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>
Vrstica 35:		Vrstica 35:
	Kaj pa vodenje prinaša vodnikom PZS na osebni ravni? Predvsem kakovostno osebno planinsko rast pri vseh dejanjih v gorah in dolini. V različnih življenjskih obdobjih vodništvo prinaša doživetja, ki nam izpolnjujejo ali kakovostno bogatijo življenje. Vodenje pomeni spoznavanje samega sebe, svojih potreb, čustev in razpoloženj, odnosa do drugih in nasprotno, večanje občutljivosti za dogajanje okoli sebe, pomoč posamezniku in skupini. Ne nazadnje vodnik postane bolj pozoren tudi na dogajanja v sebi samem.		Kaj pa vodenje prinaša vodnikom PZS na osebni ravni? Predvsem kakovostno osebno planinsko rast pri vseh dejanjih v gorah in dolini. V različnih življenjskih obdobjih vodništvo prinaša doživetja, ki nam izpolnjujejo ali kakovostno bogatijo življenje. Vodenje pomeni spoznavanje samega sebe, svojih potreb, čustev in razpoloženj, odnosa do drugih in nasprotno, večanje občutljivosti za dogajanje okoli sebe, pomoč posamezniku in skupini. Ne nazadnje vodnik postane bolj pozoren tudi na dogajanja v sebi samem.

-	Vodenje je vznemirljivo, saj imamo moč, da ponudimo roko (dobesedno ali v prenesenem pomenu besede) in vodenim pokažemo tisto, česar v dolini ne morejo videti ali doživeti. Vodenje je radovednost, ustvarjalnost, ljubezen in strast. Ob hoji pred drugimi v premikajoči se skupini mora biti vodnik pozoren na drobne stvari in jih začutiti. Hkrati mora imeti tudi pregled nad dogajanjem v gorski pokrajini in znati razložiti njene oblike, procese in pojave. Vodnik je terenska izpostava planinskega društva, ki zna izrabiti planinsko kulturo za dvig razpoloženja. Osupljivo pri tem je, da vse to počne sam, s svojim slogom, osebnostjo in pristnim odnosom do gora.<br>	+	Vodenje je vznemirljivo, saj imamo moč, da ponudimo roko (dobesedno ali v prenesenem pomenu besede) in vodenim pokažemo tisto, česar v dolini ne morejo videti ali doživeti. Vodenje je radovednost, ustvarjalnost, ljubezen in strast. Ob hoji pred drugimi v premikajoči se skupini mora biti vodnik pozoren na drobne stvari in jih začutiti. Hkrati mora imeti tudi pregled nad dogajanjem v gorski pokrajini in znati razložiti njene oblike, procese in pojave. Vodnik je terenska izpostava planinskega društva, ki zna izrabiti planinsko kulturo za dvig razpoloženja. Osupljivo pri tem je, da vse to počne sam, s svojim slogom, osebnostjo in pristnim odnosom do gora.<br>

	=== Usposabljanje vodnika PZS<br> ===		=== Usposabljanje vodnika PZS<br> ===

Andrej Bandelj ob 09:05, 18. april 2013

2013-04-18T09:05:07Z

Prikaži spremembe

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:09, 18. april 2013
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>		Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br>

-	=== Dejavnost vodnikov PZS<br> ===	+	== Dejavnost vodnikov PZS<br> ==

	Vodniki PZS izvajajo vzgojno-izobraževalno in strokovno-organizacijsko delo, za katero so ustrezno usposobljeni. Vzgojno-izobraževalno delo obsega planinsko vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora. Strokovno-organizacijsko delo v podporo prostovoljnemu vodništvu in planinstvu poteka v organih planinske organizacije.		Vodniki PZS izvajajo vzgojno-izobraževalno in strokovno-organizacijsko delo, za katero so ustrezno usposobljeni. Vzgojno-izobraževalno delo obsega planinsko vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora. Strokovno-organizacijsko delo v podporo prostovoljnemu vodništvu in planinstvu poteka v organih planinske organizacije.
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	Težišče delovanja vodnikov PZS je izvajanje dejavnosti v gorski naravi, najpomembnejši cilj pa je varnost vodenih. To dosega s pedagoškim in andragoškim delom, v okviru katerega izvaja in posreduje planinsko znanje, veščine in izkušnje. Vodniki PZS vodene usposabljajo za varnejše samostojno gibanje v gorah, praviloma pa se ne ukvarjajo s turističnim ali pridobitnim vodenjem. V tem izjemno zahtevnem in odgovornem delu vodnik PZS pri vodenih vzbuja zanimanje za planinstvo kot način življenja z naravo. Tako uresničuje širša programska načela planinske organizacije, med katera v prvi vrsti uvrščamo naravovarstveno delovanje in razvijanje prostovoljnega društvenega dela.<br>		Težišče delovanja vodnikov PZS je izvajanje dejavnosti v gorski naravi, najpomembnejši cilj pa je varnost vodenih. To dosega s pedagoškim in andragoškim delom, v okviru katerega izvaja in posreduje planinsko znanje, veščine in izkušnje. Vodniki PZS vodene usposabljajo za varnejše samostojno gibanje v gorah, praviloma pa se ne ukvarjajo s turističnim ali pridobitnim vodenjem. V tem izjemno zahtevnem in odgovornem delu vodnik PZS pri vodenih vzbuja zanimanje za planinstvo kot način življenja z naravo. Tako uresničuje širša programska načela planinske organizacije, med katera v prvi vrsti uvrščamo naravovarstveno delovanje in razvijanje prostovoljnega društvenega dela.<br>

-	==== Naloge vodnika PZS ====	+	=== Naloge vodnika PZS ===

	Planinska organizacija – zlasti na ravni planinskih društev – od vodnikov PZS pričakuje uresničevanje vsaj tehle nalog:<br>• kakovostno vodenje skupinskih izletov, pohodov, tur, turnih smukov, lažjih plezalnih vzponov in taborov,<br>• organiziranje in vzpodbujanje celoletne planinske športno rekreativne dejavnosti za posamezne starostne skupine članstva,<br>• izvajanje planinskega usposabljanja po programu Planinske šole ter pomoč mentorjem planinskih skupin pri izvedbi starostno prilagojenega planinskega programa,<br>• pomoč vrtcem in šolam pri izvedbi njihovega programa s planinskimi vsebinami,<br>• skrb za svoje stalno dodatno in licenčno usposabljanje, mentorstvo vodniškim novincem v okviru pripravništva,<br>• uveljavljanje določil Častnega kodeksa slovenskih planincev v praksi s svojim lastnim zgledom in dejanji ter<br>• utrjevanje stanovske pripadnosti prostovoljnemu vodništvu.<br>		Planinska organizacija – zlasti na ravni planinskih društev – od vodnikov PZS pričakuje uresničevanje vsaj tehle nalog:<br>• kakovostno vodenje skupinskih izletov, pohodov, tur, turnih smukov, lažjih plezalnih vzponov in taborov,<br>• organiziranje in vzpodbujanje celoletne planinske športno rekreativne dejavnosti za posamezne starostne skupine članstva,<br>• izvajanje planinskega usposabljanja po programu Planinske šole ter pomoč mentorjem planinskih skupin pri izvedbi starostno prilagojenega planinskega programa,<br>• pomoč vrtcem in šolam pri izvedbi njihovega programa s planinskimi vsebinami,<br>• skrb za svoje stalno dodatno in licenčno usposabljanje, mentorstvo vodniškim novincem v okviru pripravništva,<br>• uveljavljanje določil Častnega kodeksa slovenskih planincev v praksi s svojim lastnim zgledom in dejanji ter<br>• utrjevanje stanovske pripadnosti prostovoljnemu vodništvu.<br>
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	<br>		<br>

-	==== Vsebina dela vodnika PZS<br> ====	+	=== Vsebina dela vodnika PZS<br> ===

	Vodenje ljudi je zapleten in kompleksen proces in ni enkratno dejanje, temveč je niz večjega števila dogodkov, ki se nanašajo na usmerjanje in spreminjanje ravnanja ljudi. Vodenje ljudi je odgovornost in učinkovitost te odgovornosti se kaže v naravnanosti oziroma vedenju vodenih. Vodenje kot sredstvo za dosego cilja predstavlja vidik organiziranja neke skupine, ki se spreminja s časom in okoliščinami. Kakovostno vodenje obiskovalcev gora obsega varnejše izvajanje različnih oblik planinske dejavnosti v naravi, ki ustrezajo usposobljenosti posameznega vodnika PZS in so prilagojene znanju, izkušnjam, telesni pripravljenosti, vzdržljivosti in opremi udeležencev. Pri načrtovanju upoštevamo tudi zmogljivost gorskega območja, pri kateri se naravno ravnovesje zaradi dejavnosti človeka še ne poruši. Vse te dejavnosti mora planinsko društvo uvrstiti v svoj celoletni načrt dela, zato se vodnik PZS pri izvedbi ravna po normativih za vodenje, ki jih je sprejela planinska organizacija. Program, ki ga izvaja v okviru vrtca ali šole (planinsko društvo pri tem ni (so)organizator), izvaja v skladu z njihovimi programskimi načeli in z odredbo o normativih in standardih pristojnega ministrstva.<br>		Vodenje ljudi je zapleten in kompleksen proces in ni enkratno dejanje, temveč je niz večjega števila dogodkov, ki se nanašajo na usmerjanje in spreminjanje ravnanja ljudi. Vodenje ljudi je odgovornost in učinkovitost te odgovornosti se kaže v naravnanosti oziroma vedenju vodenih. Vodenje kot sredstvo za dosego cilja predstavlja vidik organiziranja neke skupine, ki se spreminja s časom in okoliščinami. Kakovostno vodenje obiskovalcev gora obsega varnejše izvajanje različnih oblik planinske dejavnosti v naravi, ki ustrezajo usposobljenosti posameznega vodnika PZS in so prilagojene znanju, izkušnjam, telesni pripravljenosti, vzdržljivosti in opremi udeležencev. Pri načrtovanju upoštevamo tudi zmogljivost gorskega območja, pri kateri se naravno ravnovesje zaradi dejavnosti človeka še ne poruši. Vse te dejavnosti mora planinsko društvo uvrstiti v svoj celoletni načrt dela, zato se vodnik PZS pri izvedbi ravna po normativih za vodenje, ki jih je sprejela planinska organizacija. Program, ki ga izvaja v okviru vrtca ali šole (planinsko društvo pri tem ni (so)organizator), izvaja v skladu z njihovimi programskimi načeli in z odredbo o normativih in standardih pristojnega ministrstva.<br>
Vrstica 31:		Vrstica 31:
	Planinsko vodenje se prepleta z društvenim delom, zato vodnike PZS neredko imenujemo tudi društveni delavci. V planinski organizaciji opravljajo številne vodstvene in upravljavske naloge, nastopajo v javnosti in širijo zavest o pomenu članske pripadnosti. Kot določa statut PZS, za svoje delo, znanje in porabljeni čas ne morejo zahtevati plačila, imajo pa pravico do nadomestila materialnih stroškov, povezanih z izvedbo programa planinskih organizacij. Obseg in višino nadomestil določi upravni odbor PZS.<br>		Planinsko vodenje se prepleta z društvenim delom, zato vodnike PZS neredko imenujemo tudi društveni delavci. V planinski organizaciji opravljajo številne vodstvene in upravljavske naloge, nastopajo v javnosti in širijo zavest o pomenu članske pripadnosti. Kot določa statut PZS, za svoje delo, znanje in porabljeni čas ne morejo zahtevati plačila, imajo pa pravico do nadomestila materialnih stroškov, povezanih z izvedbo programa planinskih organizacij. Obseg in višino nadomestil določi upravni odbor PZS.<br>

-	==== Osebna rast vodnika PZS<br> ====	+	=== Osebna rast vodnika PZS<br> ===

	Kaj pa vodenje prinaša vodnikom PZS na osebni ravni? Predvsem kakovostno osebno planinsko rast pri vseh dejanjih v gorah in dolini. V različnih življenjskih obdobjih vodništvo prinaša doživetja, ki nam izpolnjujejo ali kakovostno bogatijo življenje. Vodenje pomeni spoznavanje samega sebe, svojih potreb, čustev in razpoloženj, odnosa do drugih in nasprotno, večanje občutljivosti za dogajanje okoli sebe, pomoč posamezniku in skupini. Ne nazadnje vodnik postane bolj pozoren tudi na dogajanja v sebi samem.		Kaj pa vodenje prinaša vodnikom PZS na osebni ravni? Predvsem kakovostno osebno planinsko rast pri vseh dejanjih v gorah in dolini. V različnih življenjskih obdobjih vodništvo prinaša doživetja, ki nam izpolnjujejo ali kakovostno bogatijo življenje. Vodenje pomeni spoznavanje samega sebe, svojih potreb, čustev in razpoloženj, odnosa do drugih in nasprotno, večanje občutljivosti za dogajanje okoli sebe, pomoč posamezniku in skupini. Ne nazadnje vodnik postane bolj pozoren tudi na dogajanja v sebi samem.