Planinska organizacija
Iz Kolorocnik
(Nova stran z vsebino: Pomen planinstva v slovenskem prostoru opredeljujejo tej dejavnosti izjemno naklonjena pokrajina (slovenski alpski svet obsega 42 % površja Slovenije), delež prebivalstva, ki...)
Novejše urejanje →
Redakcija: 07:24, 12. maj 2013
Pomen planinstva v slovenskem prostoru opredeljujejo tej dejavnosti izjemno naklonjena pokrajina (slovenski alpski svet obsega 42 % površja Slovenije), delež prebivalstva, ki se z njim ukvarja (ta je bil po podatkih raziskave Slovensko javno mnenje v letu 2001 15,7 %), množičnost članstva (več kot 60.000 članov v letu 2003), razvejenost planinske organizacije (7000 km planinskih poti in več kot 160 planinskih koč in bivakov) in razpoložljivost. Slednje vključuje hojo kot osnovno človekovo gibanje, starostno neomejenost (od otroštva do starosti), raznovrstnost (od sprehodov do vrhunskega alpinizma) in ne nazadnje cenovna sprejemljivost.
Obiskovanje gora se začne z nerodnim uvajanjem, sledijo dejanja mojstrske dobe in nato čas umirjanja strasti in razkošnih spominov. Vsa doživetja, dobra in slaba, si lahko naložimo le na svoja pleča, lahko pa se odločimo za navezo sodelovanja, spremljanja in izmenjave izkušenj v organizaciji, ki ima stoletne izkušnje, sveže znanje in zavidljiv ugled. V Sloveniji se obiskovalci gora tradicionalno združujemo v planinskih društvih, ki jih je bilo v letu 2003 že 245 v podjetjih, številnih naseljih ter občinah. Zaradi celovitosti delovanja imenujemo planinska društva, ki so vključena v Planinsko zvezo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: planinska zveza), s skupnim imenom planinska organizacija.
Iskanje planinskih tovarišev in združevanje je zgodovinski pojav: tako so posamezni somišljeniki v sredini in ob koncu 19. stoletja stopili skupaj in na različnih koncih Evrope ustanovili prva planinska društva. Motivi obiskovanja so se odtlej spremenili skladno z razvojem človekovega odnosa do narave. Danes prevladujejo želja po gibanju v naravi v prostem času, skrb za izboljšanje in ohranjanja zdravja ter doživljanje gora. Poleg odkrivanja neznanega in novega so pogosti motivi tudi želja po samopotrjevanju, begu v samoto in temu nasprotna želja po hoji v skupini. Motivi pa se spreminjajo tudi s starostjo in planinska organizacija jim z različnimi programi sledi tako, da se v slovenski prostor umešča kot nosilka športne, turistične, gospodarske, raziskovalne, humanitarne in kulturne dejavnosti, povezane z gorsko naravo.
Poslanstvo slovenske planinske organizacije je strnjeno v sporočilu: planinstvo je lahko način življenja.
Vsebina |
Postani članica, bodi član!
V sedanjem družbenem okolju je zagotovo najlaže biti nečlan – v najširšem pomenu te besede. Stopnja razvitosti in odprtosti družbe nam omogoča dostop do dobrin, kot so izobraževanje, zdravstvo, kultura in šport. Slovenski pravni red in praksa nam omogočata tudi prost dostop do gora. Tako so vsakomur – ne glede na članstvo v planinski organizaciji! – na voljo zgrajeni, nadelani, urejeni, označeni in vzdrževani objekti, naprave in oznake, ki sestavljajo razvejeno planinsko omrežje. To velja tudi za nakopičeno planinsko znanje, veščine in izkušnje, uporabo vodniške in strokovne literature, zemljevidov in dejavnosti prostovoljnega in gorskega vodništva. Prav tako tudi dejavnost gorske reševalne službe ne pozna nobenih članskih omejitev, klicu v sili se gorski reševalci odzovejo brez zadržkov.
Planinska organizacija kot posebno vrednoto in enega temeljev svojega delovanja razvija prostovoljno delo. To pomeni, da njeni člani in članice za svoje delo, znanje in porabljeni čas ne morejo zahtevati plačila, imajo pa pravico do nadomestila materialnih stroškov, povezanih z izvedbo programa, katerega obseg in višino določijo upravni odbori. Prostovoljstvo je za marsikaterega člana pomemben del življenjskega poslanstva in samouresničitve.
Pomembna prednost organiziranega planinskega delovanja je urejen sistem prenosa in izmenjave znanja in izkušenj, zlasti s starejših in bolj izkušenih članov na mlajše in novince. Sobivanje različnih generacij in dejavnosti nam zagotavlja nemoteno delovanje ob spoštovanju nenapisanega medgeneracijskega dogovora o vlogi in pomenu posameznika za planinsko organizacijo. Tako se blažijo razvojne motivacijske krize aktivnih članov, ki so v posameznih življenjskih obdobjih vanjo vpeti različno učinkovito.
Članstvo in z njim tesno povezana solidarnost pomenita odgovornost za sooblikovanje in izvajanje programa ter skrb za vzdrževanje planinskega omrežja in odgovorno vedenje posameznika do soljudi in gorske narave. V tej povezavi lahko to, da nečlan obiskuje gore razumemo kot svobodo posameznika, hkrati pa gre tudi za sebično rabo rezultatov prostovoljnega dela planinske organizacije. Zato med najpomembnejše društvene naloge in vsakokratne izzive sodi prav ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih članov. Zadnje vsakomur prinaša dolžnost, da ravna v skladu s Častnim kodeksom slovenskih planincev.
Aktivno članstvo
Članski pogoji ne zapostavljajo nikogar – ne po starosti, ne po spolu, jeziku, veri, nacionalni ali socialni pripadnosti. Planinska članarina in z njo tesno povezana planinska izkaznica sta poleg samih gora edina stalna in neposredna vez planinske organizacije s posameznikom. Zato ima vsakoletni trenutek plačila članarine večji pomen, kot mu ga samoumevno in rutinsko pripisujemo.
Članom je ponujenih več različnih kategorij članstva, ki se členijo glede na starost in obseg pravic in dolžnosti. Članarina A in B sta namenjeni odraslim, članarina Š študentom do 26. leta starosti (aktivni status dokazujejo z veljavno študentsko izkaznico) in mladim, ki so brez svojih lastnih dohodkov. Članarina S je namenjena srednješolcem, članarina O osnovnošolcem, članarina P pa predšolskim otrokom. V letu 2003 je bilo od skupaj 60.452 članov 2 % članov A, 63 % članov B, 30 % otrok, mladostnikov in mladih in 5 % podpornih članov.
Za včlanitev zadošča izpolnjevanje določil Zakona o društvih, kar dokazujemo s podpisano pristopno izjavo. Za mlajše od 7. leta starosti podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, od 7. leta do dopolnjenega mladoletnikovega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik otroka pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje. S podpisom potrjujemo, da poznamo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz članstva v planinskem društvu, da smo seznanjeni z namenom delovanja in se bomo ravnali po določilih častnega kodeksa.
Pravice in dolžnosti članov urejajo društvena pravila. Med dolžnosti sodita redno plačevanje članarine (posledica neizpolnjevanja te obveznosti je prenehanje članstva) in vestno izvrševanje zaupanih nalog. Pravice nas usmerjajo v aktivno članstvo, ki pride v polno veljavo zlasti v odsekih, saj tako sooblikujemo in soodločamo o uresničevanju programa in se s kandidaturami potegujemo za kakovostno vodenje planinske organizacije. Pasivne člane zanimajo članski popusti (pri prenočevanju v planinskih kočah doma in v tujini in nezgodnem zavarovanju) in komercialni popusti, ki se vsako leto spreminjajo. Posamezna planinska društva svojim članom namenjajo še strokovno svetovanje, izposojo knjižničnega gradiva in tehnične opreme, vodeno športno rekreacijo med tednom, društveno glasilo in razne dodatne popuste.
Veliko članov je planinski organizaciji zapisanih celo življenje. Veterani imajo v njej posebno mesto (člani, ki imajo več kot sedemdeset let lahko uveljavljajo tudi znižano članarino), med njimi so deležni največjega spoštovanja častni člani, ki so si to priznanje zaslužili z izjemnim prispevkom na katerem koli področju planinskega delovanja.
Planinsko društvo
Planinsko društvo deluje na krajevni ali občinski ravni in ima svoja pravila. Včlanjeno je v Planinsko zvezo Slovenije, ki pokriva območje vse države. Vmesno stopnjo povezovanja poznamo z imenom meddruštveni odbor. Za planinska društva velja, da planinsko dejavnost predvsem izvajamo in ob tem vzdržujemo planinsko omrežje, planinska zveza pa deluje kot strokovna organizacija, ki skrbi za razvoj planinstva in zagotavlja razmere za nemoteno delovanje društev. Planinska društva so pomembni inkubatorji idej ter učinkoviti prenašalci novih rešitev v prakso (spomnimo se akcije Smeti odnesimo s seboj v dolino). Posamezniki in posameznice, člani planinske organizacije, so vir njene moči, ki se kaže v znanju, izkušnjah in doseženih rezultatih.
Društvo je prostovoljno združenje članic in članov, ki delujejo na vseh področjih planinstva (planinstvo, prostovoljno vodništvo, alpinizem, športno plezanje, planinske poti in koče, varstvo gorske narave, odprave v tuja gorstva, založništvo, informiranje in arhivska dejavnost), razvija številne oblike dejavnosti (izleti, pohodi, ture, tabori, alpinistični in športnoplezalni vzponi, turno smučanje, planinska orientacija, odprave v tuja gorstva, delovne akcije na planinskih poteh in pri koči), skrbi za organizirano obliko delovanja (družinsko planinstvo, planinske skupine, odseki), zastopanost različnih izsekov športa (šport otrok in mladih, športna rekreacija, kakovostni in vrhunski šport, šport ljudi s posebnimi potrebami) in izvajanje planinskih športnih panog (planinstvo, alpinizem, tekmovalno športno in ledno plezanje, turno smučanje in planinska orientacija).
Kakovostno naravnana društva namenjajo posebno pozornost planinskemu usposabljanju otrok, mladostnikov in mladih. Tako naj bi mladostniki ob koncu uvajalnega planinskega usposabljanja dosegli raven samostojnega varnejšega gibanja v gorah in odgovornega izvajanja dejavnosti. Zadnje se nanaša tako na uravnoteženost izbire cilja glede na znanje, izkušnje, opremo in telesno pripravljenost kot tudi na spoznavanje in varstvo gorske narave. Temeljna naloga vsakega društva je tudi usposabljanje strokovnih delavcev v športu na področju planinstva in ozaveščanje članstva glede varstva gorske narave. Statutarna določba iz leta 2001 pa določa, da razumevanje vloge planinske organizacije tesno povezujemo s civilno družbo; to pomeni, da si s svojim delovanjem prizadevamo tudi za blaginjo vse skupnosti. Nekatera planinska društva imajo tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa.
Navadno v planinskem društvu delujejo planinske skupine in odseki (alpinistični, gospodarski, markacijski, mladinski, propagandni, športnoplezalni, vodniški in odsek za varstvo gorske narave, lahko tudi z drugimi imeni – izletniški, odsek za poti ...). Cilj vsakega planinskega društva bi morala biti celovita planinska dejavnost, saj nam gore vse to omogočajo, širok razpon dejavnosti pa povečuje tudi privlačnost članstva.
Žal je celovitih društev malo, saj po večini opravljajo samo nekaj dejavnosti ali se ukvarjajo samo z izletništvom. Zato je tudi porazdelitev bremen pri vzdrževanju skupnega planinskega omrežja zelo neenakomerna (s kočami gospodari samo 40 % vseh društev, s potmi le 60 %). Tudi z mladimi se ukvarja komaj polovica društev, še vedno pa obstajajo društva, ki nimajo niti enega vodnika Planinske zveze Slovenije. Čeprav se je v zadnjih desetih letih število planinskih društev za četrtino povečalo, se je za prav toliko število članov zmanjšalo. Planinska organizacija zato napoveduje združevanje manjših društev in zaostrovanje vsebinskih pogojev za včlanitev v planinsko zvezo.
Društva imajo po navadi svoje prostore in informacijsko pisarno, poleg običajnega poštnega naslova in oglasne deske pa jih ima vse več tudi svoj spletni naslov. Prepoznavnost društev povečujejo njihovi simboli (znak in prapor), glasilo in društvena priznanja. Pri izvajanju programa sodelujejo z vrtci, šolami in podjetji, s sosednjimi, sorodnimi (zlasti s taborniki in skavti) in pobratenimi društvi, z meddruštvenim odborom in planinsko zvezo ter organi občine, športne zveze, zavodi za šport. V delo teh organizacij se lahko na različnih ravneh kot planinski strokovnjaki vključujejo tudi posamezni člani društva.
Društvo financira izvedbo svojega programa s prispevki, zbranimi s članarino, vplačili udeležencev akcij, prijavami na javne razpise, donacijami in sponzorstvom. V desetletjih ustvarjeno društveno premoženje upravljamo po načelu dobrega gospodarja. To premoženje je nerazdelno in si ga člani društva v nobenem primeru ne morejo razdeliti, niti takrat, ko okoliščine privedejo do tega, da društvo preneha delovati. V okviru z zakonom določenih pogojev lahko planinsko društvo opravlja tudi pridobitno dejavnost (dejavnost planinskih koč, prodaja planinske opreme, strokovne literature ...), vendar ta dejavnost ne sme biti edino, s čimer se ukvarja.
Organi upravljanja in odločanja v društvu so načelnik odseka, odbor odseka, upravni odbor in predsednik društva, častno sodišče, nadzorni odbor in občni zbor kot najvišji organ društva. Društvo zagotavlja javnost svojega delovanja z rednim obveščanjem in preglednim poročanjem.
Meddruštveni odbor
V dvanajstih meddruštvenih odborih planinska društva usklajujejo stališča glede sej najvišjih organov planinske zveze in izvajajo skupaj dogovorjene prireditve. Meddruštveni odbor praviloma sestavljajo po en predstavnik društva in izmed njih izvoljen predsednik, ki je po položaju član upravnega odbora planinske zveze. Nekatere komisije upravnega odbora planinske zveze so zaradi boljšega stika z odseki v meddruštvenih odborih vzpostavile odbore posameznih dejavnosti. Po vsebinski, organizacijski in finančni plati so meddruštveni odbori zelo različni, zato so deležni kritičnih ocen in predlogov. Največji meddruštveni odbor ima vključenih skoraj petdeset planinskih društev s skupaj več kot 9000 člani, najmanjši pa ima sedem društev z dobrimi 1400 člani.
Planinska zveza Slovenije
Planinska zveza Slovenije je zveza planinskih društev in ima svoj statut in pravilnike, ki urejajo posamezna področja delovanja. Sedež ima na Dvoržakovi ulici 9 v Ljubljani. Tam delujejo strokovna služba, ki jo vodi generalni sekretar, predsedstvo, komisije in odbori upravnega odbora.
Leta 1999 je skupščina sprejela Vodila o delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. Gre za dokument, ki je nastajal več let in s katerim je planinska organizacija opredelila svoj nadaljnji razvoj. Zveza financira svoje delovanje iz pobrane članarine članov planinskih društev in iz sredstev pridobljenih na javnih razpisih ministrstev, državnega proračuna in fundacij. V ustanavljanju je Slovenski planinski muzej.
Znak Planinske zveze Slovenije je silhueta Jalovca, ki jo obkroža svetlo moder trak v obliki podkve na katerem je napisana letnica 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (Planinska zveza Slovenije je njegova naslednica). Zastava je svetlo modre barve z znakom, himna pa je prva kitica pesmi Oj Triglav, moj dom skladatelja Jakoba Aljaža in pesnika Matije Zemljiča Slavina. Najbolj znani neformalni simbol planinske organizacije je Aljažev stolp na vrhu Triglava, najbolj razširjeni pa Knafelčeva markacija. Planinska zveza ima svoja priznanja (častne znake treh stopenj, spominsko plaketo, svečano listino in častno članstvo), prav tako nekatere njene komisije (Mladinska komisija ima najvišje priznanje Mladina in gore, Komisija za planinske poti Knafelčevo diplomo, Komisija za gorsko reševalno službo pa naziv častni član), je pa tudi predlagateljica za najvišja državna priznanja, nagrade in odlikovanja. Zveza izdaja uradno glasilo Obvestila Planinske zveze Slovenije, kulturno, strokovno in znanstveno revijo Planinski vestnik (izhaja od leta 1895 in je najstarejša slovenska revija) in ureja svojo spletno stran na naslovu http://www.pzs.si/.
Najvišji organ odločanja je skupščina Planinske zveze Slovenije, ki vsako leto oblikuje program dela, potrjuje poročila in vsake štiri leta voli tudi upravni odbor, predsednika in predsedstvo. Na čelu planinske organizacije se je v vsej njeni zgodovini zvrstilo enajst mož: Fran Orožen (1893–1908), Fran Tominšek (1908–31), Jože Pretner (1931–45), France Avčin (1945–46), Vlasto Kopač (1946–48), Fedor Košir (1948–65), Miha Potočnik (1965–79), Tomaž Banovec (1979–87), Marjan Oblak (1987–89), Andrej Brvar (1990–2001) in Franc Ekar (2001–).
Upravni odbor vodi zvezo med dvema skupščinama, delo pa ima organizirano v komisijah. V letu 2004 so delovale Komisija za alpinizem, Komisija za gorsko reševalno službo, Gospodarska komisija, Mladinska komisija, Komisija za planinske poti, Komisija za športno plezanje, Komisija za varstvo gorske narave in Vodniška komisija, ki sestavljajo vsebinsko jedro. Te komisije imajo svoje samostojne zbore dejavnosti, njihova organiziranost sega vse do odsekov v planinskih društvih in usposabljajo planinske strokovne delavce. Na vsebinsko ožjih področjih delujejo Komisija za gorsko popotništvo, Komisija za mednarodne stike, Komisija za muzejsko dejavnost, Komisija za odprave v tuja gorstva, Komisija za tekmovalno turno smučanje, Komisija za vzgojo in izobraževanje in Planinska založba. V okviru planinske zveze deluje tudi Planinsko učno središče v Bavšici, ki je bilo ustanovljeno leta 1980, v novi zgradbi pa deluje od leta 1999. Namenjeno je planinskemu usposabljanju.
Planinska zveza Slovenije je članica Mednarodne zveze planinskih organizacij (UIAA), Mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR), Združenja planinskih organizacij alpskih držav (CAA) in Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS). Iz nje je izšlo tudi poklicno Združenje gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS). Pomembno je tudi sodelovanje s slovenskimi planinskimi društvi v zamejstvu in po svetu.
Viri in literatura:
Prispevek prenešen iz: Peršolja, B., 2011: Planinska organizacija. Planinska šola, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, 350 str.
Statut Planinske zveze Slovenije. Planinska zveza Slovenije. Ljubljana. Medmrežje: http://www.pzs.si/statut_pzs.rtf (25. 3. 2004).
Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev, 2001. Ljubljana. Medmrežje: http://www.pzs.si/vodila.html (25. 3. 2004).
Peršolja, B. (2000): Poročilo o izvrševanju sklepov Izredne skupščine Planinske zveze Slovenije z naslovom Vzgoja, izobraževanje in vloga mladih v planinski organizaciji. Obvestila Planinske zveze Slovenije, posebna številka, str. 54–86. Ljubljana.
