Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije

Iz Kolorocnik

Welcome to Kolorocnik! We hope you will contribute much and well. You will probably want to read the help pages. Again, welcome and have fun! Joc53 09:28, 5. april 2013 (CEST)

Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije

Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.

Dejavnost vodnikov PZS

Vodniki PZS izvajajo vzgojno-izobraževalno in strokovno-organizacijsko delo, za katero so ustrezno usposobljeni. Vzgojno-izobraževalno delo obsega planinsko vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora. Strokovno-organizacijsko delo v podporo prostovoljnemu vodništvu in planinstvu poteka v organih planinske organizacije.

Težišče delovanja vodnikov PZS je izvajanje dejavnosti v gorski naravi, najpomembnejši cilj pa je varnost vodenih. To dosega s pedagoškim in andragoškim delom, v okviru katerega izvaja in posreduje planinsko znanje, veščine in izkušnje. Vodniki PZS vodene usposabljajo za varnejše samostojno gibanje v gorah, praviloma pa se ne ukvarjajo s turističnim ali pridobitnim vodenjem. V tem izjemno zahtevnem in odgovornem delu vodnik PZS pri vodenih vzbuja zanimanje za planinstvo kot način življenja z naravo. Tako uresničuje širša programska načela planinske organizacije, med katera v prvi vrsti uvrščamo naravovarstveno delovanje in razvijanje prostovoljnega društvenega dela.

Naloge vodnika PZS

Planinska organizacija – zlasti na ravni planinskih društev – od vodnikov PZS pričakuje uresničevanje vsaj tehle nalog:
• kakovostno vodenje skupinskih izletov, pohodov, tur, turnih smukov, lažjih plezalnih vzponov in taborov,
• organiziranje in vzpodbujanje celoletne planinske športno rekreativne dejavnosti za posamezne starostne skupine članstva,
• izvajanje planinskega usposabljanja po programu Planinske šole ter pomoč mentorjem planinskih skupin pri izvedbi starostno prilagojenega planinskega programa,
• pomoč vrtcem in šolam pri izvedbi njihovega programa s planinskimi vsebinami,
• skrb za svoje stalno dodatno in licenčno usposabljanje, mentorstvo vodniškim novincem v okviru pripravništva,
• uveljavljanje določil Častnega kodeksa slovenskih planincev v praksi s svojim lastnim zgledom in dejanji ter
• utrjevanje stanovske pripadnosti prostovoljnemu vodništvu.

Vsebina dela vodnika PZS

Vodenje ljudi je zapleten in kompleksen proces in ni enkratno dejanje, temveč je niz večjega števila dogodkov, ki se nanašajo na usmerjanje in spreminjanje ravnanja ljudi. Vodenje ljudi je odgovornost in učinkovitost te odgovornosti se kaže v naravnanosti oziroma vedenju vodenih. Vodenje kot sredstvo za dosego cilja predstavlja vidik organiziranja neke skupine, ki se spreminja s časom in okoliščinami. Kakovostno vodenje obiskovalcev gora obsega varnejše izvajanje različnih oblik planinske dejavnosti v naravi, ki ustrezajo usposobljenosti posameznega vodnika PZS in so prilagojene znanju, izkušnjam, telesni pripravljenosti, vzdržljivosti in opremi udeležencev. Pri načrtovanju upoštevamo tudi zmogljivost gorskega območja, pri kateri se naravno ravnovesje zaradi dejavnosti človeka še ne poruši. Vse te dejavnosti mora planinsko društvo uvrstiti v svoj celoletni načrt dela, zato se vodnik PZS pri izvedbi ravna po normativih za vodenje, ki jih je sprejela planinska organizacija. Program, ki ga izvaja v okviru vrtca ali šole (planinsko društvo pri tem ni (so)organizator), izvaja v skladu z njihovimi programskimi načeli in z odredbo o normativih in standardih pristojnega ministrstva.

Planinstvo je prostočasna dejavnost, ki po večini poteka ob koncu tedna in v počitniških dneh, zanj je značilna sezonskost – obiskovanje gora je še vedno omejeno predvsem na kopni del leta. V vlogi organizatorja in vzpodbujevalca celoletne planinske dejavnosti vodnik PZS zavestno presega te zakoreninjene omejitve. Kot športno rekreativni strokovnjak se zaveda pomena redne vadbe zaradi krepitve zdravja ter izboljšanja varnosti in počutja v gorah, s katero v dolini vzdržujemo splošno vzdržljivost, krepimo moč in gibljivost, ohranjamo ravnotežje in koordinacijo in tako prilagajamo organizem za napore v gorah. Ker je v Sloveniji veliko dni s padavinami, se vodnik PZS zaveda tudi prednosti nesončnega vremena. Pomembno je, da smo na dejavnosti v mrzli, vetrovni ali mokri naravi dobro pripravljeni – z vidika znanja, izkušenj, telesne pripravljenosti, vzdržljivosti, opreme in izbire cilja. Pri tem pa cilj v celoti prilagodimo temperaturnim in padavinskim razmeram, izbiro poti in cilja pa določa varnost.

Vodniki PZS obvladajo program Planinske šole, ki je osnovno merilo usposobljenosti za samostojno, varnejše in doživeto gibanje obiskovalcev gora. V planinskem društvu skrbijo za razvojne, svetovalne in strokovne naloge s področja planinskega usposabljanja, za koordinacijo in izvedbo preventivnih programov varnosti v gorah in akcij, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah. Vodniki PZS pripravljajo predavanja, demonstrirajo planinske veščine, omogočajo novincem postopno privajanje na gorske razmere in z zgledom skrbijo za uporabo pridobljenega znanja v gorskem svetu različne zahtevnosti.

Glede na številčnost in razširjenost delovanja imajo vodniki PZS izjemno pomembno vlogo pri hitrem prenašanju znanja, izkušenj in novosti Planinske šole v prakso. Dober primer tega je akcija odnašanja smeti v dolino. Učinki pa se kažejo tudi pri spremenjenem vedenju obiskovalcev zelo zahtevnih poti, na katerih vodniki PZS od leta 1994 učijo dosledno uporabo samovarovalnega sestava, ki obsega plezalni pas in čelado, samovarovalni komplet ter zaščitne rokavice.

Z organiziranimi in neformalnimi oblikami dela (npr. družinsko planinstvo) nastavljajo planinsko vabo z namenom, da bi spodbudili številnejšo udeležbo na vodenih akcijah. Mentorjem planinskih skupin pomagajo izvajati starostno prilagojen program planinskih skupin oziroma uresničevati programa Ciciban in Mladi planinec. Iz vrst vodnikov PZS prihajajo tudi njihovi učitelji – inštruktorji planinske vzgoje, ki so izvajalci usposabljanja za vaditelja orientacije PZS in mentorja planinske skupine. Usposabljanje vodnikov PZS se začne s hojo v gore, nadaljuje v matičnem društvu in na tečajniškem usposabljanju in traja ves čas aktivnega obiskovanja gora.

Planinsko vodenje se prepleta z društvenim delom, zato vodnike PZS neredko imenujemo tudi društveni delavci. V planinski organizaciji opravljajo številne vodstvene in upravljavske naloge, nastopajo v javnosti in širijo zavest o pomenu članske pripadnosti. Kot določa statut PZS, za svoje delo, znanje in porabljeni čas ne morejo zahtevati plačila, imajo pa pravico do nadomestila materialnih stroškov, povezanih z izvedbo programa planinskih organizacij. Obseg in višino nadomestil določi upravni odbor PZS.

====