Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije
Iz Kolorocnik
Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.
Dejavnost vodnikov PZS
Vodniki PZS izvajajo vzgojno-izobraževalno in strokovno-organizacijsko delo, za katero so ustrezno usposobljeni. Vzgojno-izobraževalno delo obsega planinsko vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora. Strokovno-organizacijsko delo v podporo prostovoljnemu vodništvu in planinstvu poteka v organih planinske organizacije.
Težišče delovanja vodnikov PZS je izvajanje dejavnosti v gorski naravi, najpomembnejši cilj pa je varnost vodenih. To dosega s pedagoškim in andragoškim delom, v okviru katerega izvaja in posreduje planinsko znanje, veščine in izkušnje. Vodniki PZS vodene usposabljajo za varnejše samostojno gibanje v gorah, praviloma pa se ne ukvarjajo s turističnim ali pridobitnim vodenjem. V tem izjemno zahtevnem in odgovornem delu vodnik PZS pri vodenih vzbuja zanimanje za planinstvo kot način življenja z naravo. Tako uresničuje širša programska načela planinske organizacije, med katera v prvi vrsti uvrščamo naravovarstveno delovanje in razvijanje prostovoljnega društvenega dela.
Naloge vodnika PZS
Planinska organizacija – zlasti na ravni planinskih društev – od vodnikov PZS pričakuje uresničevanje vsaj tehle nalog:
• kakovostno vodenje skupinskih izletov, pohodov, tur, turnih smukov, lažjih plezalnih vzponov in taborov,
• organiziranje in vzpodbujanje celoletne planinske športno rekreativne dejavnosti za posamezne starostne skupine članstva,
• izvajanje planinskega usposabljanja po programu Planinske šole ter pomoč mentorjem planinskih skupin pri izvedbi starostno prilagojenega planinskega programa,
• pomoč vrtcem in šolam pri izvedbi njihovega programa s planinskimi vsebinami,
• skrb za svoje stalno dodatno in licenčno usposabljanje, mentorstvo vodniškim novincem v okviru pripravništva,
• uveljavljanje določil Častnega kodeksa slovenskih planincev v praksi s svojim lastnim zgledom in dejanji ter
• utrjevanje stanovske pripadnosti prostovoljnemu vodništvu.
Vsebina dela vodnika PZS
Vodenje ljudi je zapleten in kompleksen proces in ni enkratno dejanje, temveč je niz večjega števila dogodkov, ki se nanašajo na usmerjanje in spreminjanje ravnanja ljudi. Vodenje ljudi je odgovornost in učinkovitost te odgovornosti se kaže v naravnanosti oziroma vedenju vodenih. Vodenje kot sredstvo za dosego cilja predstavlja vidik organiziranja neke skupine, ki se spreminja s časom in okoliščinami. Kakovostno vodenje obiskovalcev gora obsega varnejše izvajanje različnih oblik planinske dejavnosti v naravi, ki ustrezajo usposobljenosti posameznega vodnika PZS in so prilagojene znanju, izkušnjam, telesni pripravljenosti, vzdržljivosti in opremi udeležencev. Pri načrtovanju upoštevamo tudi zmogljivost gorskega območja, pri kateri se naravno ravnovesje zaradi dejavnosti človeka še ne poruši. Vse te dejavnosti mora planinsko društvo uvrstiti v svoj celoletni načrt dela, zato se vodnik PZS pri izvedbi ravna po normativih za vodenje, ki jih je sprejela planinska organizacija. Program, ki ga izvaja v okviru vrtca ali šole (planinsko društvo pri tem ni (so)organizator), izvaja v skladu z njihovimi programskimi načeli in z odredbo o normativih in standardih pristojnega ministrstva.
Planinstvo je prostočasna dejavnost, ki po večini poteka ob koncu tedna in v počitniških dneh, zanj je značilna sezonskost – obiskovanje gora je še vedno omejeno predvsem na kopni del leta. V vlogi organizatorja in vzpodbujevalca celoletne planinske dejavnosti vodnik PZS zavestno presega te zakoreninjene omejitve. Kot športno rekreativni strokovnjak se zaveda pomena redne vadbe zaradi krepitve zdravja ter izboljšanja varnosti in počutja v gorah, s katero v dolini vzdržujemo splošno vzdržljivost, krepimo moč in gibljivost, ohranjamo ravnotežje in koordinacijo in tako prilagajamo organizem za napore v gorah. Ker je v Sloveniji veliko dni s padavinami, se vodnik PZS zaveda tudi prednosti nesončnega vremena. Pomembno je, da smo na dejavnosti v mrzli, vetrovni ali mokri naravi dobro pripravljeni – z vidika znanja, izkušenj, telesne pripravljenosti, vzdržljivosti, opreme in izbire cilja. Pri tem pa cilj v celoti prilagodimo temperaturnim in padavinskim razmeram, izbiro poti in cilja pa določa varnost.
Vodniki PZS obvladajo program Planinske šole, ki je osnovno merilo usposobljenosti za samostojno, varnejše in doživeto gibanje obiskovalcev gora. V planinskem društvu skrbijo za razvojne, svetovalne in strokovne naloge s področja planinskega usposabljanja, za koordinacijo in izvedbo preventivnih programov varnosti v gorah in akcij, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah. Vodniki PZS pripravljajo predavanja, demonstrirajo planinske veščine, omogočajo novincem postopno privajanje na gorske razmere in z zgledom skrbijo za uporabo pridobljenega znanja v gorskem svetu različne zahtevnosti.
Glede na številčnost in razširjenost delovanja imajo vodniki PZS izjemno pomembno vlogo pri hitrem prenašanju znanja, izkušenj in novosti Planinske šole v prakso. Dober primer tega je akcija odnašanja smeti v dolino. Učinki pa se kažejo tudi pri spremenjenem vedenju obiskovalcev zelo zahtevnih poti, na katerih vodniki PZS od leta 1994 učijo dosledno uporabo samovarovalnega sestava, ki obsega plezalni pas in čelado, samovarovalni komplet ter zaščitne rokavice.
Z organiziranimi in neformalnimi oblikami dela (npr. družinsko planinstvo) nastavljajo planinsko vabo z namenom, da bi spodbudili številnejšo udeležbo na vodenih akcijah. Mentorjem planinskih skupin pomagajo izvajati starostno prilagojen program planinskih skupin oziroma uresničevati programa Ciciban in Mladi planinec. Iz vrst vodnikov PZS prihajajo tudi njihovi učitelji – inštruktorji planinske vzgoje, ki so izvajalci usposabljanja za vaditelja orientacije PZS in mentorja planinske skupine. Usposabljanje vodnikov PZS se začne s hojo v gore, nadaljuje v matičnem društvu in na tečajniškem usposabljanju in traja ves čas aktivnega obiskovanja gora.
Planinsko vodenje se prepleta z društvenim delom, zato vodnike PZS neredko imenujemo tudi društveni delavci. V planinski organizaciji opravljajo številne vodstvene in upravljavske naloge, nastopajo v javnosti in širijo zavest o pomenu članske pripadnosti. Kot določa statut PZS, za svoje delo, znanje in porabljeni čas ne morejo zahtevati plačila, imajo pa pravico do nadomestila materialnih stroškov, povezanih z izvedbo programa planinskih organizacij. Obseg in višino nadomestil določi upravni odbor PZS.
Osebna rast vodnika PZS
Kaj pa vodenje prinaša vodnikom PZS na osebni ravni? Predvsem kakovostno osebno planinsko rast pri vseh dejanjih v gorah in dolini. V različnih življenjskih obdobjih vodništvo prinaša doživetja, ki nam izpolnjujejo ali kakovostno bogatijo življenje. Vodenje pomeni spoznavanje samega sebe, svojih potreb, čustev in razpoloženj, odnosa do drugih in nasprotno, večanje občutljivosti za dogajanje okoli sebe, pomoč posamezniku in skupini. Ne nazadnje vodnik postane bolj pozoren tudi na dogajanja v sebi samem.
Vodenje je vznemirljivo, saj imamo moč, da ponudimo roko (dobesedno ali v prenesenem pomenu besede) in vodenim pokažemo tisto, česar v dolini ne morejo videti ali doživeti. Vodenje je radovednost, ustvarjalnost, ljubezen in strast. Ob hoji pred drugimi v premikajoči se skupini mora biti vodnik pozoren na drobne stvari in jih začutiti. Hkrati mora imeti tudi pregled nad dogajanjem v gorski pokrajini in znati razložiti njene oblike, procese in pojave. Vodnik je terenska izpostava planinskega društva, ki zna izrabiti planinsko kulturo za dvig razpoloženja. Osupljivo pri tem je, da vse to počne sam, s svojim slogom, osebnostjo in pristnim odnosom do gora.
Usposabljanje vodnika PZS
Vodnik PZS postane vsakdo, ki uspešno opravi zahtevno (praktično) usposabljanje po programu, ki ga je na predlog PZS potrdil Strokovni svet RS za šport. Potrjeni so programi za vodnika kategorije A, B, C, D, E, G in H (stanje v letu 2012). Vodniška komisija PZS objavlja letne načrte usposabljanj v posebni brošuri, v Obvestilih PZS in na spletni strani http://www.vk.pzs.si.
Po podatkih vodniške komisije PZS je bilo do 31. 12. 2011 usposobljenih 3176 vodnikov PZS, ki so bili tudi kategorizirani oz. so uspešno zaključili pripravništvo. Usposobljenost in status strokovnega športnega delavca na področju planinstva jim z ustrezno listino priznava tudi država na podlagi določb zakona o športu. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega vodništva ni stalno, ampak ga mora vodnik PZS z dodatnim licenčnim usposabljanjem obnavljati in podaljševati vsaka tri leta. Veljavno dovoljenje za opravljanje dejavnosti (registrirani vodniki) je 31. 12. 2011 imelo 1470 vodnikov PZS oz. manj kot polovica vseh usposobljenih vodnikov PZS (46 %). V raziskavi iz leta 2003 je bilo ugotovljeno, da so registrirani vodniki PZS v letu dni vodili več kot 20.000 izletov, pohodov in tur. Opravili so dobrih 120.000 ur prostovoljnega dela, njegova vrednost pa je bila ocenjena na takratnih 320 milijonov SIT (približno 1.335.000 €).
Vodnik PZS svoje članstvo v vodniški organizaciji potrjuje z vsakoletno registracijo, ki mu zagotavlja določene obveznosti in pravice, opredeljene v Pravilniku o vodniku PZS.
Vsak aktivni član katerega izmed planinskih društev, ki želi postati prostovoljni vodnik PZS, se lahko prijavi na osnovni vodniški tečaj, če izpolnjuje splošne in posebne prijavne pogoje. Splošni vključujejo polnoletnost, vsaj IV. stopnjo splošne izobrazbe in primerno zdravstveno stanje. Med posebne pogoje so vključene nujne že pridobljene planinske izkušnje.
Podkomisija za usposabljanje, ki v vodniški organizaciji skrbi za vodniške tečaje, vsako leto organizira osnovno usposabljanje za vodnike PZS v sklenjenih ali deljenih oz. »vikend« tečajih. Sklenjeni osnovni tečaji praviloma potekajo vsako leto v juliju v Planinskem učnem središču Bavšica in trajajo celih 12 dni (v to ni všteta preizkusna tura in sprejemni izpit). Deljeni tečaji potekajo na različnih lokacijah od januarja do junija in trajajo šest koncev tednov (upoštevati je treba še dva dni za preizkusno turo in sprejemni izpit). Po uspešno opravljenem osnovnem tečaju in pripravništvu dobi posameznik podeljen strokovni naziv vodnik PZS, ki mu omogoča nadaljnje usposabljanje oz. pridobivanje dodatnih kategorij vodenja. Usposabljanje poleg PZS po enakem programu izvajata še Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani in Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.
Po doseženem strokovnem nazivu se lahko posamezen vodnik
PZS odloči tudi za dodatno vodniško usposabljanje, ki ga po opravljenih logično zasnovanih stopnjah pripelje do najvišje prostovoljne vodniške usposobljenosti v območju vodenja zelo zahtevnih kopnih in zimskih tur in turnih smukov. Takšno usposobljenost je 31. 12. 2012 imelo 10 vodnikov PZS. Za vodenje po zelo zahtevnih planinskih poteh je usposobljenih 38 % skupnega števila vodnikov, slabih 24 % pa ima tudi dovoljenje za vodenje po lahkih poteh pozimi. Povejmo še, da je bila v letu 2011 12,3 % vodnikov in vodnic PZS mlajših od trideset let, četrtina (26,3 %) jih je bila starih od 30 do 40 let, petina (22,3 %) od 40 do 50, kar dve petini (39 %) pa starejših od 50 let.
Kategorije vodenja
V letih 1991 in 1992 je bila v okviru Planinske zveze Slovenije izvedena enotna kategorizacija; s tem so hoteli povečati varnost vodenih, izboljšati kakovost vodništva in vzpostaviti enotne standarde in preglednost. Kategorizacija je združila v isti sistem dotlej ločena sistema mladinskih in planinskih vodnikov. Sprva je temeljila na 12 različnih težavnostnih kategorijah vodenja, leta 2003 pa je bila optimizirana na 10 kategorij (nekatere so bile združene).
Temeljni namen kategorizacije je, da se vodnikom PZS omogoči postopno pridobivanje znanja in izkušenj, vse v skladu s sposobnostmi posameznika. Slovenija ima v nasprotju z večino drugih držav zelo razvito planinstvo med otroki, mladostniki in mladimi. Zato potrebujemo večje število ljudi s strokovnim znanjem in ustreznim dovoljenjem za vodenje po lažjih poteh.
Gorniška komisija Mednarodne zveze planinskih organizacij (Mountaineering Commission UIAA) je leta 1993 pripravila standarde za usposabljanja vodnikov (Model training standards for Voluntary Leaders and Instructors), ki določajo minimalne pogoje za usposabljanje štirih vrst vodnikov: vodnik za pohodništvo (Mountain-walking leader UIAA), vodnik za visokogorje (High-Alpine mountaineering leader UIAA), vodnik za turno smučanje (Mountain ski-touring leader UIAA) in vodnik za plezanje (The Rock-Climbing Instructor UIAA).
PZS je po večletnih pripravah zaprosila za pregled in potrditev vodniških programov usposabljanja. Gorniška komisija UIAA je oktobra leta 2000 prvič potrdila programe usposabljanj za vodnike PZS kategorije A, B in D, ki so tako upravičeni do strokovnega naziva "vodnik za pohodništvo UIAA". Takšnih vodnikov PZS je bilo v letu 2011 675 (33,6 % vseh registriranih vodnikov PZS in dobrih 20 % vseh vodnikov). V letu 2011 je gorniška komisija UIAA ponovno potrdila usposabljanje PZS za pridobitev naziva »Vodnik za pohodništvo UIAA«, potrdila pa je tudi usposabljanje PZS za pridobitev naziva »Vodnik za turno smučanje UIAA«, ki odtlej pripada desetim vodnikom PZS, ki imajo potrjene kategorije A,B,C,D,E,G,H.
Organizacija prostovoljnega vodništva
Ves organizacijski sestav prostovoljnega vodništva je določen s Pravilnikom o organiziranosti vodnikov PZS.
Dejavnost prostovoljnega vodništva planinske organizacije sloni na vodniku PZS. Skupaj z drugimi vodniki PZS se v matičnem PD, izjemoma pa tudi v drugem PD, povezuje v vodniški odsek, le-ta pa je osnovna organizacijska enota prostovoljne vodniške organizacije. Vodniški odsek je strokovni organ planinskega društva; vodi ga načelnik, ki ga izberejo/izvolijo člani oz. vodniki PZS.
Vodniški odseki se za izvajanje skupaj dogovorjenih aktivnosti povezujejo v vodniške odbore, ki delujejo v meddruštvenih odborih. Vsak vodniški odsek ima predstavnika v vodniškem odboru MDO. Vodniški odbori izmed vodnikov, ki delujejo v posameznem MDO, po dogovorjenem ključu izvolijo delegate za Zbor vodnikov PZS, ki je najvišji organ vodniške organizacije. Zbor vodnikov se praviloma sestaja enkrat na leto v jesenskem času in odloča o najpomembnejših vprašanjih s področja prostovoljnega vodništva – sprejema programe in poročila, sprejema pravilnike in druge akte ...
Na zboru vodnikov PZS se za obdobje štirih let volijo načelnik in člani Vodniške komisije PZS. V njenem okviru stalno delujeta Podkomisija za usposabljanje ter Podkomisija za registracijo in kategorizacijo, ki vsaka na svojem področju opravljata strokovne naloge. Člane in vodji obeh podkomisij imenuje Vodniška komisija PZS.
Register vodnikov PZS
Strokovna služba PZS vodi register vodnikov PZS, ki vsebuje:
• osebne podatke,
• podatke o usposabljanjih in izpopolnjevanjih ter
• podatek o doseženi strokovni usposobljenosti oziroma potrjeni kategoriji vodenja.
Ker programe usposabljanja za vodnike PZS potrdi Strokovni svet RS za šport, se vsi podatki o usposabljanjih in o vodnikih PZS zbirajo tudi v spletni aplikaciji ŠpaK (ŠPortni Amaterski Kadri), ki jo upravlja od države pooblaščena organizacija. Za vsebino aplikacije in posamezne športne panoge je odgovoren strokovni sodelavec, ki ima pooblastila za upravljanje z osebnimi podatki in podatki o usposobljenosti strokovnega sodelavca v športu.
Vodniški predpisi planinske organizacije
Interni pravni akti:
• Pravilnik o organiziranosti vodnikov PZS ureja organiziranje, naloge in delovanje prostovoljnih vodnikov PZS v okviru Planinske zveze Slovenije ).
• Pravilnik vodnikov PZS ureja status vodnikov Planinske zveze Slovenije, pravice in dolžnosti, delovanje in področja delovanja, usposabljanje ter kategorizacijo in registracijo vodnikov PZS v okviru Planinske zveze Slovenije ).
• Pravilnik o priznanjih vodnikov PZS določa priznanja Vodniške komisije, merila za podeljevanje priznanj, postopek, organe, pristojne za podeljevanje, in evidenco podeljenih priznanj.
• Častni kodeks slovenskih planincev, v katerem je od leta 2005 posebno poglavje, namenjeno etiki vodnikov PZS.
Poklicno gorsko vodništvo
V Sloveniji poleg Vodniške komisije PZS, ki združuje prostovoljne vodnike PZS, od leta 1993 obstaja tudi poklicno Združenje gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS), ki je od leta 1997 članica Mednarodne zveze združenj gorskih vodnikov (International Federation of Mountain Guides Associations - IFMGA). Pred tem je v okviru Komisije za alpinizem PZS delovala posebna podkomisija za gorske vodnike, prvi slovenski tečaj za gorske vodnike pa je bil že leta 1906
Organizacija prostovoljnega vodništva v tujini
Planinska zveza Slovenije je polnopravna članica UIAA, v okviru katere je prostovoljno vodništvo področje Gorniške komisije (glej tudi 1.2.4). V njej ima Vodniška komisija PZS svojega predstavnika, ki ima poleg strokovnega dela na skrbi tudi prenos informacij in stališč med nacionalno in mednarodno komisijo.
V evropskih državah delujejo zvečine tri vrste vodnikov za vodenje v gorskem svetu:
• poklicni gorski vodniki,
• prostovoljni vodniki in
• prostovoljni mladinski vodniki.
Poklicni gorski vodniki so praviloma vključeni v samostojna stanovska združenja.Njihovo organiziranost predpisuje ustrezen zakon oz. drug pravni akt, ki ga je potrdila država. Zaradi sorodne dejavnosti sodelujejo z matičnimi planinskimi zvezami.
Prostovoljni vodniki delujejo in so organizirani v okviru matičnih planinskih zvez.
Prostovoljni mladinski vodniki so posebej usposobljeni za animacijo, usposabljanje in vodenje otrok, mladostnikov in mladih v gorski svet. Njihova dejavnost je v planinskih zvezah različno urejena, večinoma pa delujejo v okviru mladinske komisije, ki jih tudi usposablja.
