Prva pomoc pri razlicnih bolezenskih dogajanjih
Iz Kolorocnik
Bolezni lahko izzovejo različni zunanji ali notranji dejavniki. Lahko se razvije čisto nepričakovano, pogosto pa se različni bolezenski znaki pojavljajo počasi in manj izrazito. Za nastanek bolezni so zelo pomembni starost človeka, fizična kondicija in še drugi dejavniki. Nekatere bolezni se pozdravijo hitro, pri drugih pa je potek dolgotrajen (kroničen) in je povezan z različnimi zapleti.
Bolezen se kaže z bolezenskimi znaki, ki so lahko lokalni, če imajo izvor v obolelem organu, ali splošni, če so posledica učinka obolenja na celoten organizem. Vsako bolezen po navadi spremlja več različnih bolezenskih znakov, med katerimi pa lahko eden prevladuje. Znamenja iste bolezni so lahko pri različnih ljudeh drugače izražena.
Lokalni znaki so odvisni od organa, v katerem bolezen poteka: kašelj, težave z dihanjem, bolečine pri srcu, v trebuhu, težave pri uriniranju … Najpogostejši splošni znaki so vročina, utrujenost, bledica.
Za uspešno prvo pomoč pri različnih boleznih je treba pravilno prepoznati bolnikove težave in pravilno ukrepati.
V gorah se lahko srečamo z različnimi nenadno nastalimi bolezenskimi stanji, lahko pa se poslabšajo različne kronične bolezni.
Vsebina |
Bolezni srca in ožilja
Težave s srcem in ožiljem so najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti v starejših letih. Največkrat nastanejo zaradi zožitve koronarnih žil, ki je posledica nalaganja maščobnih oblog na žilno steno. Pogosto so tudi posledica prirojenih motenj v delovanju srčnih zaklopk ali pa posledica drugih sistemskih obolenj (škrlatinka, sladkorna bolezen).
Bolezni srca in ožilja se kažejo s bolečino v prsnem košu, težkim dihanjem oz. težko sapo, omotico in omedlevico. Noben simptom sam po sebi ne potrdi bolezni srca, več simptomov hkrati pa pomeni utemeljen sum.
Motnje srčnega ritma: nepravilnosti v ritmu ali frekvenci srčnega bitja. Vzroki so lahko zelo različni. Bolnik se težave lahko zaveda ali pa tudi ne. Lahko nastanejo nenadno ali pa so navzoče kronično, lahko povzročajo klinične težave (slabost, vrtoglavico, bolečine v prsnem košu, občutek razbijanja srca …) ali pa tudi ne.
Prva pomoč (PP): Ob na novo nastalih težavah je treba bolnika namestiti v udoben položaj in poklicati zdravniško pomoč. V primeru kroničnih težav bolniku pomagamo vzeti zdravila in se vsaj po telefonu pogovorimo z zdravnikom.
Angina pectoris: je prehodna huda bolečina ali tiščanje v prsih, ki nastane, če srčna mišica ne dobiva dovolj kisika. Največkrat je to ponavljajoča se težava, povezana z fizičnimi ali čustvenimi obremenitvami.
Bolnik opiše, da ga hudo boli in tišči za prsnico; ta občutek se lahko širi proti levi rami, v vrat ali v hrbet.
Bolečina po mirovanju mine.
PP: Bolnika posedemo in pomirimo. Pomagamo mu vzeti zdravilo. Ponudimo mu primerno toplo tekočino (čaj). Če je pred njim še dolga pot, mu svetujemo vrnitev in obisk zdravnika.
Srčni infarkt: je krizno stanje, pri katerem se nenadoma močno zmanjša ali prekine preskrba dela srčne mišice s krvjo in prizadeti predel zaradi pomanjkanja kisika odmre. Najpogostejši vzrok je krvni strdek.
Bolečina se pojavi postopoma, se stopnjuje in je hujša kot pri angini pectoris. Po navadi se pojavi sredi prsnega koša in se lahko širi v hrbet, spodnjo čeljust ali levo roko. Pogosto se ji pridružujejo še razbijanje srca, občutek strahu in omedlevica. Bolnik je nemiren.
PP: Srčni infarkt je zelo nevaren in zato vsakdo s simptomi, ki bi lahko pomenili srčni infarkt, potrebuje takojšnjo zdravniško pomoč.
Takoj pokličemo pomoč, v času do prihoda zdravniške ekipe pa bolnika posadimo (slika 3.19.) v udoben položaj in ga zavarujemo pred mrazom ali soncem. Odpnemo mu ovratnik in pas. Vedno naj dobi tableto aspirina-direct (bolnika prej vedno vprašamo po morebitni alergiji na aspirin ali podobna zdravila). Če je mogoče, mu dovajajmo kisik. Če ima bolnik s seboj pršilo nitroglicerina, mu pomagamo, da si ga sam razprši pod jezik.
Če se stanje slabša in bolnik izgubi zavest, ga obrnimo na bok, po potrebi izvajajmo postopke oživljanja. Ves čas moramo preverjati dihanje in pretok krvi.
Povišan krvni tlak (nad 140/90mmHg): je stanje, ki praviloma ne povzroča simptomov, vendar povečuje tveganje za nastanek drugih bolezni. Hipertenzivna kriza: je nenadno močno povišanje krvnega tlaka nad 230/120. Pri tem stanju je motena prekrvavitev možganov in srčne mišice. Bolnik je neposredno življenjsko ogrožen. Pospešeno diha, občuti glavobol, slabost, omotico, lahko tudi motnje zavesti.
Nujna je zdravniška pomoč.
PP: v primeru povišanega tlaka svetujemo počitek in hladne tekočine. Bolnik naj vzame svoja zdravila. Če so vrednosti tlaka zelo visoke in jih spremlja še hud glavobol oz. bolečina pri srcu, sta potrebna hiter transport v dolino in pregled pri zdravniku.
Bolečina v prsnem košu, ki je ostro omejena in se stopnjuje ob globokem vdihu, najverjetneje ni posledica obolenja srca. Po navadi je posledica poškodbe ali udarca.
Bolezni dihal
Nenadne težave s dihali so največkrat posledica infekcijskega vnetnega dogajanja ali nenadnega poslabšanja kroničnih obolenj.
Najpogostejši simptomi in znaki so kašelj, težka ali kratka sapa, piskanje in hropenje v pljučih, v hujših primerih tudi izkašljevanje krvi ali pomodrelost. Podobne znake lahko dajejo tudi bolezni srca in prebavil.
Poslabšanje astme: Astma je kronična bolezen pljuč, ki se kaže z napadi težkega dihanja in piskanja v pljučih. Napade težkega dihanja in dušenja lahko preprečimo s pravilnim jemanjem in uporabo zdravil.
PP: Bolnik naj pred pohodom uporabi ustrezno zdravilo za lajšanje dihanja. Če zdravila nima, ga posadimo (slika 3.19), umirimo in mu vlažimo ustnice. Lahko uporabimo kisik. Potrebna je zdravniška pomoč.
Pljučnica: je vnetna bolezen pljučnega tkiva, ki ga povzročijo virusi ali bakterije. Po navadi se kaže s kašljem, bolečino v prsih, mrzlico in vročino. PP: bolnik potrebuje zadosti tekočin (čaj), mirovanje in zdravniški pregled. Potreben je ustrezen transport v dolino.
Bolezni živčevja
Možgani, hrbtenjača in živci sestavljajo živčevje. Ločimo centralno (možgani in hrbtenjača) in periferno (mreža živcev) živčevje. Funkcija živčevja je zelo kompleksna in hkrati raznovrstna. Celoten sistem skrbi za naše miselno-čustvene, zaznavne in motorične aktivnosti.
Bolezni živčevja so lahko posledice različnih vzrokov: vnetnih, žilnih, metabolnih, rakastih in sistemskih. Bolezenski znaki so zelo raznovrstni in jih je pogosto težko prepoznati. Pri obolenjih centralnega živčevja so pogosto navzoči glavoboli, krči, vrtoglavica, motnje osebnosti, spanja, zavesti, težave s gibanjem… Pri boleznih perifernega živčevja pa so v ospredju mišične oslabelosti, parastezije, motnje občutka za tip, položaj ipd.
Glavobol: lahko nastanejo kot posledica različnih procesov. Pogosto so navzoči ob lokalnem vnetnem dogajanju v predelu glave in vratu (vnetje zoba, ušes) ali pri težavah z očmi in ušesi. Lahko nastanejo tudi kot posledica dogajanja v lobanji (tumor, vnetje možganskih ovojnic …), pogosto pa pravega razloga za glavobol ne najdemo. Najpogostejša sta tenzijski glavobol in migrena.
Bolečina je lahko različne jakosti in kvalitete.
Pomoč in zdravljenje je odvisno od vzroka za nastanek glavobola. Največkrat lahko pomagamo s preprostimi protibolečinskimi sredstvi, kot sta aspirin 100® in lekadol®. Potreben je tudi počitek in veliko tekočin.
Če glavobol spremljajo povišana telesna temperatura, bruhanje, krči motnje zaveti in trd vrat, moramo takega bolnika takoj peljati k zdravniku.
Epileptični napad je posledica nenormalne električne razelektritve v možganih. Do tega procesa lahko pripeljejo najrazličnejše motnje. Če se taki napadi ponavljajo, govorimo o epilepsiji. Klinična slika napada je odvisna od dogajanja v možganih. Če pride do nenormalne razelektritve le žariščno, ima bolnik lahko le posamezne trzljaje v posamezni mišici ali nenavaden občutek, če pa je dogajanje splošno (generalizirano), izgubi zavest, se slini in ima trzljaje in krče po vsem telesu. Napadi so različno dolgi, največkrat pa trajajo le nekaj minut.
PP: bolnika med napadom pustimo pri miru, odstranimo gledalce. Ko se umiri, ga obrnemo na bok in preverjamo dihanje in pretok krvi. Bolnika pustimo spati. Poiščemo pomoč zdravnika.
Omedlevica: je najpogostejša in najmilejša motnja zavesti, ki je največkrat posledica zmanjšanega pretoka krvi skozi možgane. Vzroki so lahko zunanji (slab zrak, bolečina, strah itn.) ali notranji (slabokrvnost, oslabelost, lakota, bolezni).
Bolnik se nenadoma zruši na tla. Po navadi se že prej zaveda napovednih znakov (slabost, zvenenje v ušesih, zehanje …). Po navadi je zelo bled.
PP: bolnika pustimo nekaj minut ležati s privzdignjenim vznožjem. Ko postane spet rožnat, lahko vstane.
Če se omedlevice ponavljajo, je vzrok lahko bolezensko dogajanje, zato je treba bolnika napotiti na pregled k zdravniku.
Možganska kap: vzrok je nenaden močno zmanjšan dotok krvi v možgane. Pogosto je vzrok krvni strdek ali počena arterija. Posledice kapi so odvisne od tega, kako močno in na katerem delu so prizadeti možgani.
Največkrat se začne s hudim glavobolom, ki se mu pridružujejo zmedenost, motnja zavesti in enostranska ohromelost (povešen ustni kot, nerazločno govorjenje, nesposobnost gibanja rok ali nog).
PP: bolnika namestimo v udoben položaj (če je nezavesten, na bok), preverjamo dihanje in cirkulacijo. Pokličemo reševalce.
Toplotni udar – vročinska kap
Toplotni udar je življenje ogrožujoča situacija, pri kateri pride se telo preveč segreje. Vzrok je največkrat izpostavljenost močnemu soncu ali pa visoka vlažnost v zraku, ki onemogoča znojenje in s tem ohlajanje telesa.
Pregrevanju so najbolj izpostavljeni starejši ljudje in otroci. V nevarnosti so tudi športniki in rekreativci pri hudem fizičnem naporu na močnem soncu.
Začetna znamenja toplotnega udara so utrujenost, slabost in žeja. Če telesna temperatura še narašča, postane človek zaripel v obraz, ima suho, toplo kožo in sluznice. Diha pospešeno in plitvo ter ima pospešen srčni ritem. Pojavijo se mu mišični krči, postane zmeden in izčrpan, ima glavobol. Lahko izgubi zavest in celo umre.
Prva pomoč:
Vročinski udar je nujno stanje, pri katerem je bolniku treba čim prej znižati telesno temperaturo. Takoj moramo poiskati senco ali hladen prostor, ga poleči in sleči. Če je pri zavesti, mu damo piti hladne tekočine (POZOR: nezavestnemu nikoli ne dajemo ničesar v usta!!!). Hladimo ga s hladnimi obkladki ali ledom. Lahko ga zavijemo v mokro rjuho. Nikoli ne smemo ohlajati glave.
Sončarica
Sončarica je posledica neposrednega delovanja sončnih žarkov na nezavarovano glavo in vrat. Za to so najobčutljivejši svetlolasi ljudje, otroci in plešasti.
Bolezen se kaže s hudim glavobolom, omotico in vrtoglavico. Človek občuti bolečine v vratu. V hudih primerih lahko izgubi zavest. Telesna temperatura naraste.
Prva pomoč:
Bolnika prenesemo in poležemo v hladen, senčen prostor. Dvignemo mu vzglavje. Na vrat in glavo mu polagamo mrzle obkladke ali vrečke z ledom. Piti mu damo hladne pijače.
Potreben je pregled pri zdravniku.
Bolezni prebavil
Bolečine v trebuhu so pogosta težava. Velikokrat gre za funkcionalne motnje, bolečine pa lahko pomenijo tudi hudo obolenje, ki lahko zahteva tudi kirurško obravnavo. Pogosti znaki, s katerimi se kažejo bolezni prebavil, so še bruhanje, slabost, driska, krvavitve iz zadnjika itn.
Nenadna nevarna trebušna obolenja imenujemo akutni abdomen. Ta obolenja lahko zelo hitro hudo ogrozijo zdravje in življenje bolnika.
PP: zaradi zelo različne etiologije težav pri obolenju prebavil je prva pomoč zelo omejena.
Bolnika poležemo v skrčenem položaju (slika 3.20), mu omogočimo mir in počitek in čakamo na reševalce. Če bolnik bruha, ga obrnemo na bok. Ne dajemo mu nobenih zdravil, naj ničesar ne je in ne pije.
Splošna bolezenska stanja
Pogosto pri bolniku opazimo bolezenska stanja, ki jih ne moremo pripisati posameznemu organu, vendar ga močno prizadenejo.
Povišana telesna temperatura: o vročini govorimo, ko je temperatura nad 37º C. Vzrok so po navadi virusne ali bakterijske okužbe, lahko pa je tudi posledica drugih hudih obolenj. Povišana temperatura je obrambni mehanizem organizma, zato jo znižujmo šele, ko preseže 38,5º C. Uporabimo lahko 1 ali 2 tableti paracetamola.
Izsušitev (dehidracija): kadar telo izgublja več tekočine, kot je vnesemo, se izsuši. Stanje je še posebno nevarno pri otrocih. Tekočino lahko izgubljamo s hudim potenjem med naporom, z bruhanjem ali z drisko.
Dehidracijo lahko preprečimo z zadostnim pitjem tekočin. Kadar pitje ni možno (hudo bruhanje), je potreben pregled pri zdravniku.
Splošna slabost in izčrpanost: občutek pomanjkanja moči in energije je pogosto navzoč kot prvi znak prihajajoče bolezni. V tem času svetujemo predvsem mirovanje in počitek. Bolnik naj pije zadosti tekočin.
Alergije (preobčutljivost): organizem se pretirano in neobičajno odziva na snovi (alergene) v našem okolju. Težave se kažejo kot napadi težkega dihanja (astma), srbeč izpuščaj (koprivnica) ali bolečina v trebuhu. V redkih primerih lahko bolnik doživi hud šok, ki ogrozi njegovo življenje (anafilaktični šok).
Največkrat je navzoča preobčutljivost na cvetni prah, pelod dreves, živalsko dlako in različno hrano. Najhujša je po navadi preobčutljivost za pik žuželk. Pomembno je vedeti, da se alergeni (cvetni prah, pelodi trav in dreves) pojavijo pozneje kot v dolini. Pogosto bolniki z alergijami že poznajo svojo težavo in zato jemljejo ustrezna zdravila ali pa imajo komplet za samopomoč.
Če se v gorah srečamo z bolnikom, ki ima znano preobčutljivost na strupe žuželk, mu pomagamo vzeti zdravila. Če jih nima, moramo takoj organizirati transport v dolino. Olajšati mu moramo dihanje, odpeti ovratnik. Položimo ga v položaj, ki mu najbolj ustreza.
Snežna slepota
Sončni žarki lahko poškodujejo oči. Zaradi močne svetlobe na višini in hkratnega odboja svetlobe od snega se lahko roženica očesa poškoduje. Ogroženi so predvsem turni smučarji in planinci v zimskih razmerah.
Oko postane močno rdeče, boleče in pekoče. Poškodovanec se močno solzi in je občutljiv za svetlobo. Zavarujmo ga pred svetlobo (očala, temen prostor) in mu dajmo na oči hladne obkladke. Ko bolečina mine, naj še več dni nosi temna očala.
Če bolečina ne preneha, mora človek k okulistu.
Otroci
Otroci niso pomanjšani odrasli. Njihovi osnovni značilnosti sta rast in razvoj.
Poškodbe in vse hujše bolezni lahko vplivajo na njihov razvoj, zato so posledice še pomembnejše, saj rastejo skupaj z otrokom.
Otroci se razlikujejo od odraslih po velikosti, strukturnih in funkcionalnih razlikah. Pomembno je upoštevati tudi stopnjo njihovega psihičnega razvoja in povezanost s starši.
Razlike v sestavi in delovanju otroškega organizma so povezane tudi s specifičnostjo poškodb in bolezenskega dogajanja.
Manjši je otrok, bolj nespecifična je njegova reakcija na bolezen ali poškodbo. Pogosto močno joka, ima povišano temperaturo, je bled ali nenavadno miren.
Zaradi anatomskih posebnosti in pogostih obolenj respiratornega trakta so pogosto v ospredju težave z dihanjem. Velik je odstotek otrok z alergičnimi težavami (25 %). Pogosto se srečujemo z astmatičnimi napadi.
Otroci imajo največkrat zdravo srce, zato ne pričakujemo hujših obolenj srca.
Najpogostejše težave so infektivna obolenja dihal in prebavnega trakta. Visoka temperatura, bruhanje in driska hitro vodijo v izsušitev. Težava je tem večja, čim manjši je otrok.
Pri starejših otrocih so zaradi njihove igrivosti pogoste poškodbe. Zaradi rasti je sestava otroškega okostja drugačna, zato so tudi poškodbe drugačne.
Dajanje prve pomoči pri otrocih ima enake zakonitosti kot pri odraslih. Ob skrbni in natančni oskrbi otroka je treba vedno pomisliti tudi na njegov strah in bolečino.
Utopitev
Reševanje človeka, ki se utaplja, je zahtevno in nevarno. Pri tem ne smemo ogroziti svoje varnosti. Najvarnejše je reševanje s kopnega – človeka skušamo doseči s vrvjo, vejo ali palico.
Človeku, ki se utaplja, najbolj grozi zadušitev z vodo. Če je ponesrečenec dlje časa v vodi, je možna tudi podhladitev.
Ko človeka potegnemo iz vode, pazimo, da ima glavo niže od prsi (tako zmanjšamo možnost bruhanja). Preverimo znake življenja in ga po potrebi začnemo oživljati. Vedno ga moramo zavarovati pred mrazom in vetrom.
Vedno pokličemo reševalce.
Piki žuželk
Večina pikov žuželk ni nevarna in ne povzroča večjih težav.
Reakcija je odvisna od vrste žuželke, mesta pika in individualne občutljivosti posameznika. Pri ljudeh, ki so preobčutljivi za strupe žuželk (največkrat čebelji in osji strup), lahko pik žuželke povzroči hude zaplete – anafilaktični (alergični) šok, ki se lahko konča tudi s smrtjo.
Znaki na mestu pika so rdečina, oteklina in bolečina oz. srbečica. Občasno se pojavita še mravljinčenje in okorelost.
Reakcije po piku so lahko takojšnje (čebela, osa, rdeča mravlja …) ali pa odložene (pajki, komarji, stenice …). Piki posameznih pajkov so lahko zelo nevarni in ogrožajo življenje ponesrečenca (črna vdova).
Pri reakciji na pik žuželke je pomembno tudi mesto pika. Če insekt piči v bližini ust ali v ustih, lahko sluznica hudo oteče, to pa lahko povzroči zaporo dihalnih poti.
Prva pomoč:
Če je ponesrečenec alergičen na žuželko, ki ga je pičila, moramo takoj poklicati na pomoč reševalce! Ponesrečenca poležemo in mu dvignemo vznožje. Če je nezavesten, moramo začeti postopke oživljanja.
Zelo pomembno je, da vsi, ki vedo za svojo alergijo, nosijo s seboj zdravila za samopomoč.
Ob piku žuželke je treba najprej odstraniti morebitno preostalo želo. Paziti moramo, da ne iztisnemo mešička s strupom.
Mesto pika dobro izperemo z vodo, nato pa nekaj minut hladimo z mrzlimi obkladki. Postopek lahko večkrat ponovimo.
Prizadeto okončino moramo imobilizirati.
V prihodnjih dneh opazujemo mesto pika, da vidimo, ali ni morebiti inficirano.
Klopi:
Klop je žuželka, ki na človeka lahko prenaša različne bolezni. Najpomembnejši sta klopni meningoencefalitis in Lymska borelioza.
Živi v listnatem grmovju in drevju do 1500 metrov nad morjem. Ko se prisesa na človeka, mu telo močno nabrekne. Koristno je uporabljati sredstva, ki odganjajo klope, kadar se gibljemo v gozdnatem področju.
Ko se vrnemo iz gozda, se moramo vedno čim prej natančno pregledati.
Klopa odstranjujemo s pinceto. Primemo ga čim bliže prisesani glavici. Če delček klopa ostane v koži, ga pustimo, da se izloči z gnojenjem.
Po odstranitvi klopa moramo človeka še nekaj dni opazovati. Iščemo morebitne kožne kolobarjaste spremembe na mestu pika, ki se širijo. Tako se po navadi po nekaj dneh začne borelioza, lahko pa se razvije tudi meningitis – vnetje možganskih open z glavobolom, bruhanjem, povišano telesno temperaturo in otrdelim tilnikom. V obeh primerih je nujen obisk pri zdravniku.
Ugrizi kač
V naših krajih živita le dve vrsti strupenih kač: gad (vipera berus) in modras (vipera ammodytes). Praviloma ugriz naših kač ni smrtno nevaren za odraslega, nevaren pa je za otroka, še posebno kadar je mesto ugriza na vratu oz. v bližini velikih žil.
Kače so plašne živali in se praviloma skrijejo pred človekom. Nevarne so, kadar jih presenetimo ali kadar so razdražene.
Kačji ugriz spoznamo po sledovih ugriza dveh strupnikov. Na mestu ugriza kmalu nastane oteklina, ki se naglo veča. Pogosto so vidne tudi podkožne krvavitve, v področju ugriza je čutiti mravljinčenje, okončina je okorela. Mesto ugriza je boleče.
Pozneje se lahko nastopijo tudi splošni znaki, kot so slabost, vrtoglavica, bruhanje, težko dihanje in pospešen utrip.
Prva pomoč:
Ponesrečenca pomirimo. Kogar ugrizne kača, mora obvezno mirovati! Odstranimo vse predmete, kot so ure, zapestnice, zrahljajmo tesne rokave oz hlače na okončini, na kateri je ugriz. Če je mogoče, označimo mesto otekline ali izmerimo debelino okončine (oteklina).
Ureznine na mestu ugriza, stiskanje mesta ugriza, alkoholni obkladki in lokalno hlajenje z ledom se niso izkazali za učinkovite.
Mesto ugriza sterilno pokrijmo in obvežimo. Preveze niso učinkovite in se ne uporabljajo. Prizadeti ud imobiliziramo.
Triaža
Triaža je odločanje o zaporedju in načinu oskrbe in transportiranja več poškodovancev. Odločamo se glede na težo poškodbe, prizadetost bolnika, pa tudi glede na razpoložljive načine transporta. Pri nekaterih poškodbah ima namreč nežen transport prednost pred hitrim, za druge pa je najpomembnejše to, da je ponesrečenec čim hitreje v bolnišnici. Triažiranje je zelo odgovorna naloga, zato ga vedno prepustimo najizkušenejšemu.
Transport
Vsako premikanje ponesrečenega ali obolelega je lahko škodljivo zanj in/ali tudi za nas. Zato ga premaknemo šele takrat, ko ocenimo, da je to nujno in da s tem nikogar ne ogrožamo. Če se le da, premaknemo ponesrečenega samo enkrat – takrat, ko ga lahko dokončno oskrbimo in pripravimo na transport.
Transportiramo ga lahko ročno (podpiranje ali prenašanje ponesrečenega), s tipiziranimi ali improviziranimi pripomočki (zajemalna nosila, nosila UT 2000, reševalni sedež Graminger, gorska nosila Mariner, reševalne sani Akia, improviziran reševalni sedež, improvizirana nosila, plužne sani iz smuči).
Glede na poškodbe, okoliščine, teren in vreme lahko za reševanje uporabimo reševalno vozilo ali celo helikopter.
Tudi o načinu transporta naj odloči najbolj izkušeni.
Nesreče v naših gorah
Število poškodovanih in obolelih se v gorskem svetu vsako leto povečuje. Narašča tudi število nesreč, ki so posledica različnih drugih športnih aktivnosti v gorskem svetu. (gorsko kolesarjenje, kanjoning, padalstvo …)
Vzrok poškodb je največkrat zdrs ali padec. Pogosto pripomoreta k nesreči tudi nezadostna psihofizična pripravljenost in pomanjkljiva oprema. Najpogostejše so poškodbe spodnjih okončin in glave. V naših gorah se zgodi tudi do 30 smrtnih nesreč na leto.
V zadnjih letih število obolelih hitro narašča. Vse več je bolnikov z obolenji srca in ožilja, veliko je izčrpanih in izsušenih (dehidriranih). Med obolelimi je tudi veliko otrok.
Osebna oprema za prvo pomoč
Vsak planinec mora ob odhodu v gore imeti s seboj manjši komplet za prvo pomoč.
Vsebuje naj osnovni sanitetni material in nekaj osnovnih zdravil. Vsak mora poskrbeti, da na daljšo turo vzame s seboj vsa zdravila, ki jih redno jemlje (zdravila za pritisk, srce, proti alergiji …).
Pri uporabi sanitetnega materiala moramo paziti, da je ta pred uporabo originalno zapakiran in nepoškodovan. Materiala, ki je odprt, ne uporabljajmo, temveč ga zavrzimo.
Zdravila uporabljajmo posebno previdno: vedno vzemimo le originalno zapakirana zdravila, preveriti moramo rok uporabe, ponesrečenca vedno prej vprašajmo, ali je morda alergičen oz. ali nekaterih zdravil ne sme jemati.
Nekaterih odprtih zdravil ne smemo uporabljati.
Bolniku lahko damo samo zdravila, ki jih nosi s seboj in jih sam dobro pozna.
Nezavestnemu ponesrečencu nikoli ne dajemo zdravil!!!
Priporočena oprema:
Sanitetni material:
prvi povoj tipa 3
krep povoj 6 cm krat 5 m (2 kosa)
elastični povoj
sterilna gaza ¼ m2 (2 kosa)
trikotna ruta (2 kosa)
samolepilni obliži
gumijaste rokavice (1ali 2 para)
astronavtska folija
dihalna maska
opornica SAM
Zdravila
Tablete aspirin direct – ne pri mlajših od 14 let (glavobol, bolečine, sum, da gre za infarkt)
Pozor: prej morate obvezno izključiti alergijo, astmo in rano na želodcu !!!!
Paracetamol tablete 500 mg (glavobol, bolečine, povišana telesna temperatura)
Rupurut tablete (želodčne težave)
Flonidan S tablete (koprivnica)
