Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije
Iz Kolorocnik
(→Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije: nov razdelek) |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| - | '''Welcome to ''Kolorocnik''!''' | + | '''Welcome to ''Kolorocnik''!''' We hope you will contribute much and well. You will probably want to read the [[Pomoč:Vsebina|help pages]]. Again, welcome and have fun! [[Uporabnik:Joc53|Joc53]] 09:28, 5. april 2013 (CEST) |
| - | We hope you will contribute much and well. | + | |
| - | You will probably want to read the [[ | + | |
| - | Again, welcome and have fun! [[Uporabnik:Joc53|Joc53]] 09:28, 5. april 2013 (CEST) | + | |
| - | == Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije == | + | == Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije == |
| - | Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br> | + | Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.<br> |
| + | |||
| + | == Dejavnost vodnikov PZS<br> == | ||
| + | |||
| + | Vodniki PZS izvajajo vzgojno-izobraževalno in strokovno-organizacijsko delo, za katero so ustrezno usposobljeni. Vzgojno-izobraževalno delo obsega planinsko vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora. Strokovno-organizacijsko delo v podporo prostovoljnemu vodništvu in planinstvu poteka v organih planinske organizacije. | ||
| + | |||
| + | Težišče delovanja vodnikov PZS je izvajanje dejavnosti v gorski naravi, najpomembnejši cilj pa je varnost vodenih. To dosega s pedagoškim in andragoškim delom, v okviru katerega izvaja in posreduje planinsko znanje, veščine in izkušnje. Vodniki PZS vodene usposabljajo za varnejše samostojno gibanje v gorah, praviloma pa se ne ukvarjajo s turističnim ali pridobitnim vodenjem. V tem izjemno zahtevnem in odgovornem delu vodnik PZS pri vodenih vzbuja zanimanje za planinstvo kot način življenja z naravo. Tako uresničuje širša programska načela planinske organizacije, med katera v prvi vrsti uvrščamo naravovarstveno delovanje in razvijanje prostovoljnega društvenega dela.<br> | ||
| + | |||
| + | ==== Naloge vodnika PZS ==== | ||
| + | |||
| + | ==== <br><br> ==== | ||
Redakcija: 08:42, 18. april 2013
Welcome to Kolorocnik! We hope you will contribute much and well. You will probably want to read the help pages. Again, welcome and have fun! Joc53 09:28, 5. april 2013 (CEST)
Vsebina |
Vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije
Vodenje obiskovalcev v gorski svet ima v Sloveniji in Evropi dolgo tradicijo, saj začetki segajo v čas (vnovičnega) odkrivanja Alp. Domačini, ki so gore poznali zaradi dejavnosti, s katero so se preživljali, so pokazali pot raziskovalcem v najširšem pomenu te besede. V Sloveniji je konec 19. in v začetku 20. stoletja prej priložnostna dejavnost prerasla v poklic gorskega vodnika, z množičnostjo planinske organizacije pa se je po 2. svetovni vojni razvilo tudi prostovoljno vodništvo. Prvo generacijo mladinskih vodnikov smo dobili leta 1957, leta 1976 pa so se jim pridružili še planinski vodniki. Po vsebinskih, formalnih in organizacijskih spremembah v letu 1991 imajo oboji novo izkaznico, znak in ime – vodnica oz. vodnik Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju uporabljamo izraz vodnik PZS). Prostovoljno vodniško dejavnost opravljajo tudi mentorji planinskih skupin, le da je ta glede tehnike gibanja/vodenja in orientacije večinoma manj zahtevna.
Dejavnost vodnikov PZS
Vodniki PZS izvajajo vzgojno-izobraževalno in strokovno-organizacijsko delo, za katero so ustrezno usposobljeni. Vzgojno-izobraževalno delo obsega planinsko vodenje in usposabljanje obiskovalcev gora. Strokovno-organizacijsko delo v podporo prostovoljnemu vodništvu in planinstvu poteka v organih planinske organizacije.
Težišče delovanja vodnikov PZS je izvajanje dejavnosti v gorski naravi, najpomembnejši cilj pa je varnost vodenih. To dosega s pedagoškim in andragoškim delom, v okviru katerega izvaja in posreduje planinsko znanje, veščine in izkušnje. Vodniki PZS vodene usposabljajo za varnejše samostojno gibanje v gorah, praviloma pa se ne ukvarjajo s turističnim ali pridobitnim vodenjem. V tem izjemno zahtevnem in odgovornem delu vodnik PZS pri vodenih vzbuja zanimanje za planinstvo kot način življenja z naravo. Tako uresničuje širša programska načela planinske organizacije, med katera v prvi vrsti uvrščamo naravovarstveno delovanje in razvijanje prostovoljnega društvenega dela.
